Nude (izgovori se kot nud ali njud, množinsko nudsi, njudsi) je gola oziroma razgaljena slika ali posnetek.

Ko si jih med seboj pošiljamo na primer v sporočilih po Snapchatu, Instagramu, Viberju ali kot MMS, govorimo o sekstingu (t. j. izdelava, izmenjava in pošiljanje fotografij, videoposnetkov, zvočnih in tekstovnih sporočil s seksualno vsebino).

Po raziskavi Life Project Pew Internet & American je štiri odstotke 12- do 17-letnikov že pošiljalo sporočila s seksualno vsebino in 15 odstotkov jih je že prejelo takšna sporočila. V hrvaški študiji Družabne izkušnje in mentalno zdravje mladih iz leta 2019 so strokovnjaki ugotovili, da je kar 58,6 % mladih že prejelo sporočila s seksualno vsebino, kar 42,3 % pa si je na ta način dopisovalo z nekom drugim. Izkazalo se je tudi, da se mladostniki več pogovarjajo o seksualnih temah s svojimi vrstniki kot s starši in strokovnimi delavci na šoli. O sekstingu pa z nikomer ni govorilo kar 64,3 % mladih. 

Kadar se seksting kot primer pojavi v romantičnem odnosu ali prijateljstvu, ko najstnike razganja obdobje pubertete, so na potezi starši, da se pogovorijo z njimi o nevarnostih in negativnih straneh sekstinga. 

Kadar se pojavijo zlonamerna dejanja, so za to pristojni tudi šole in organi pregona, ki so dolžni posredovati. V takšnih okoliščinah so namreč tovrstne ustanove dolžne ukrepati in zaščititi take osebe pred izsiljevanjem, poniževanjem in razmnoževanjem fotografij z eksplicitno vsebino.

Spoštovanje sebe in drugih v virtualnem svetu 

Precej pogosto tako na osnovnih kot srednjih šolah vedo vsaj za en primer, ko so se take fotografije učenca/-ke oziroma dijaka/-inje razširile med učenci in dijaki posamezne šole in dlje.

Priporočilo učiteljem je s strani strokovnjakov precej jasno: 

Že v obdobju osnovne šole je treba veliko energije vložiti v pogovore z otroki na temo virtualnih vsebin in spleta. Priporočljivo je, da vsaj eno šolsko uro v 8. in 9. razredu učitelji namenijo tudi temi o sekstingu – pošiljanju eksplicitnih vsebin in fotografij preko mobilnika. 

Raziskave so pokazale, da deklice pogosteje pošiljajo tovrstne vsebine kot dečki. Predvsem zato, da bi bile všečne simpatiji, ki so ji vsebine ponavadi namenjene. Zato je izjemno pomembno, da se z mladostniki pravočasno pogovorimo o morebitnih posledicah takega početja. Predvsem jih je treba opozoriti, da lahko poslane virtualne vsebine posameznik posreduje naprej, kar zna biti precej neprijetno. 

Učence lahko razdelite v manjše skupine po štiri (najbolje je, da so skupine mešane), nato pa jim dajte nalogo, da naj poiščejo vsaj en primer ali novico na to temo, ki se je zgodila ali objavila v Sloveniji. Potem naj jo vsi preberejo in s skupnim pogovorom odgovorijo na spodnja vprašanja: 

Kaj se je zgodilo v zgodbi?

Kdo je pošiljal sporočila ali fotografije z eksplicitno vsebino? Komu? Koliko so bili akterji stari?

Kakšne so bile posledice pošiljanja takih fotografij? Kako so prispele v javnost?

Kako bi se vi počutili v takšni situaciji?

Kaj bi morali storiti, če bi se to zgodilo vam?

Kaj pa bi storili, če bi se v takšni situaciji znašel vaš prijatelj/prijateljica?

Ko učenci odgovorijo na vsa vprašanja, naj predstavnik posamezne skupine predstavi njihovo poročilo pred celotnim razredom. To bo priložnost, ko boste lahko debatirali o primerih, slišali njihova mnenja in poglede na to temo, se pogovorili, kako ravnati v različnih primerih in situacijah ter jim svetovali, zakaj to nikoli ni dobra odločitev, če pa se še vseeno odločijo za to, predstavite, na kaj vse morajo pred tem pomisliti ter kako čimvarneje to storiti. 

O tem, kako se lahko starši z otrokom pogovorite na temo sekstinga, si lahko preberete tudi TUKAJ. 

Vir: Mediasmarts, medijskapismenost.hr