Na Zavodu za šolstvo sicer ne vodijo podatkov o osnovnošolcih z motnjami branja, a raziskave navajajo, da ima približno od 6 do 10 odstotkov učencev disleksijo, ki je malenkost pogostejša pri dečkih. V šoli se soočajo z različnimi izzivi.

"Učenci s specifično motnjo branja ali disleksijo imajo v različnih obdobjih osnovne šole težave, ki se izkazujejo kot oteženo fonološko zavedanje, učenje črk, tekoče branje in bralno razumevanje. Lahko imajo težave s pomnjenjem navodil in učne snovi, s poimenovanjem barv in simbolov, z usvajanjem pojmov (levo, desno), s poimenovanjem strani neba, merskih enot in kemičnih formul ali z zaznavanjem časa. Počasneje tudi rešujejo naloge in se hitreje kot njihovi vrstniki utrudijo. Pogosto ne uspejo zapisati vse učne snovi ali jo zapišejo napačno ter imajo neurejene in nepopolne zapiske, iz katerih se ne morejo učiti," je naštela dr. Tanja Černe, prof. defektologije, zaposlena v Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše Ljubljana.

"Zaradi vsega naštetega potrebujejo razumevanje, podporo in neposredno učno pomoč doma in v šoli," je poudarila. "Doma jim pri urejanju zapiskov tudi v zadnjem triletju osnovne šole pomagajo tudi starši, zlasti mame, ki so zaradi skrbi za šolo pogosto preutrujene. Otrok in mladostnik pa ob intenzivni starševski pomoči kasneje doseže samostojnost, ki je zelo pomembna za krepitev avtonomne motiviranosti in za samostojno učenje. Zato je naloga učiteljev in specialnih in rehabilitacijskih pedagogov, da učencu z disleksijo fotokopirajo ustrezne zapiske, iz katerih se bo lahko učil," je razložila.

Učna gradiva na državni ravni niso prilagojena učencem z disleksijo. Dr. Tanja Černe se zaveda, da je Slovenija premajhna država, da bi se založniki odločali za tisk učbenikov ali delovnih zvezkov, prilagojenih učencem z disleksijo. "Veseli pa me, da imajo določeni založniki vseeno posluh zanje, saj na prošnjo staršev učbenik natisnejo na ustrezne barvne podlage, ki zmanjšujejo vidni stres," je izpostavila. "Prilagajanje učnih gradiv pa je odvisno tudi od komunikacije in strokovnega sodelovanja med učiteljem in specialnim in rehabilitacijskim pedagogom, ki je zaposlen na šoli, ter od naravnanosti vodstva šole do razumevanja učencev s posebnimi potrebami ter posledično splošne klime in motiviranosti za dodaten strokovni angažma," je pojasnila.

Na Zavodu za šolstvo so poudarili, kako zelo je pomembno, da učitelji in strokovni delavci pripravijo prilagojena bralna gradiva za izboljšanje branja in za premagovanje z branjem povezanih težav. Tako naj na primer izbirajo besedila z večjim deležem znanih besed in knjige, ki se ujemajo z interesi učenca z disleksijo in ki so primerno vsebinsko kratke. Učitelji naj učencem z disleksijo najprej predstavijo knjige, preden jih pričnejo brati, da bodo pridobili pregled nad vsebino; izbirajo naj knjige z ilustracijami, ki podpirajo razumevanje, spodbujajo naj k branju že prebrane knjige, saj je pri učencih s tovrstnimi težavami prvo branje namenjeno bolj dekodiranju, drugo pa usmerjeno v razumevanje, so opisali.

Na Zavodu za šolstvo in dr. Tanja Černe so obenem izpostavili pomen prilagoditev oblike in videza bralnega gradiva, kar učencem z disleksijo olajša branje. Mišljene so predvsem vsebinske in tipografske prilagoditve: oblika tiskanih črk (zaokrožene črke, ki so razločne in čitljive – neserifne pisave, denimo Arial, Tahoma, Verdana, Calibri), večja velikost pisave (12, 14 do 18 fontov), neporavnan desni rob, izbor besedil z malimi tiskanimi črkami, okrepljeni tisk, uporaba nebleščečega mat papirja in bralnih ravnil. Pomembna sta tudi slogovna predstavitev besedila (večji razmik med vrsticami, presledki med odstavki …) in slog pisanja (izogibanje arhaičnemu jeziku in vsebinam z dolgimi in zapletenimi povedmi z veliko pridevnikov, opisov in razmišljanj). Pri pisanju so za lažje branje v pomoč barvni zvezki, ki zmanjšajo kontrast med črko in ozadjem.

Poleg prizadevnosti in sposobnosti učenca in staršev je torej veliko odvisno od učitelja in šole ter opredelitve prilagoditev v strokovnem mnenju o usmeritvi, ki predstavlja pravno in strokovno podlago za izdajo odločbe o usmeritvi.

Učenci z lažjo in zmerno stopnjo disleksije so deležni naslednjih oblik pomoči: vključitve v dopolnilni pouk, v individualno in skupinsko pomoč na šoli, v medvrstniško učno pomoč ter v proces individualizacije in diferenciacije pri pouku.

Učenci z disleksijo zmerne ali višje stopnje težavnosti pa sodijo v kategorijo otrok s primanjkljaji na posameznih področjih učenja. Upravičeni so do usmeritve v izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo ob upoštevanju Kriterijev za usmeritev. Pripadajo jim prilagoditve pri pouku, kot so denimo neizpostavljanje glasnemu branju pred razredom, pisanje preizkusov znanja v posebni učilnici z možnostjo podaljšanega časa, uporaba oblikovnih prilagoditev preizkusov znanja in tako dalje.

Dodatna strokovna pomoč je usmerjena v zmanjševanja težav z branjem in v oblikovanje strategij, s katerimi si otroci lahko pomagajo pri branju, bralnem razumevanju in učenju različnih učnih predmetov. "Slednjih je bilo glede na celotno populacijo osnovnošolcev v Sloveniji (193.158) v šolskem letu 2020/2021 približno tri odstotke. V populaciji učencev s posebnimi potrebami (14.224), ki so bili vključeni v osnovno šolo v šolskem letu 2020/2021, v izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, pa so bili zastopani v 41,3-odstotnem deležu," so sporočili z Zavoda za šolstvo.

Po mnenju dr. Tanje Černe bi se morali učitelji in specialni in rehabilitacijski pedagogi povezati pri oblikovanju in prilagajanju učnih gradiv, knjig za domače branje in knjig za bralno značko za učence z disleksijo. "Menim, da je potrebno, da učitelji upoštevajo dejstvo, da je tudi poslušanje knjig za domače branje in bralno značko za učence z disleksijo enako pomembno kot branje tiskanih knjig. Učence z disleksijo pa bi bilo treba, upoštevaje starost, zmožnost samostojnega pisanja in stopnjo disleksije, učiti hitrega desetprstnega slepega tipkanja, oblikovanja povzetkov, iskanja ključnih besed, oblikovanja miselnih vzorcev ... saj bi jih s temi pristopi usposabljali za ustrezno oblikovanje lastnih zapiskov in posledično samostojno učenje," je prepričana.

"V pomoč jim je namreč ustrezna podpora učitelja in razumevanje, ne pa zasmehovanje. Zelo pomembno je iskanje potencialov, močnih področij, kjer so lahko uspešni ob disleksiji ali prav zaradi nje (na področju likovne, dramske umetnosti, oblikovanja, verbalnega komuniciranja ...)," je še poudarila.