Kakšni so načini ocenjevanja, kako poteka ocenjevanje po ocenjevalnih obdobjih, kako se ocenjujejo pisni izdelki in kdaj pride v poštev ponovitev ocenjevanja pisnih izdelkov, določa Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli, so pojasnili na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.

V 13. členu pravilnika za osnovne šole je zapisano, da se pisno ocenjevanje enkrat ponovi, če je negativno ocenjena na podlagi pisnega izdelka tretjina ali več izdelkov učencev v oddelku ali učni skupini oziroma polovica ali več izdelkov učencev v manjši učni skupini. Testa ni treba vnovič pisati učencem, ki so bili prvič ocenjeni s pozitivno oceno in ki ne želijo ponoviti pisnega ocenjevanja.

Po navedbah ministrstva morajo učitelji pred vnovičnim ocenjevanjem ugotoviti vzroke za neuspeh, jih analizirati skupaj z učenci ter obvestiti razrednika in ravnatelja. Ocena se nato vpiše v redovalnico po drugem ocenjevanju, pri čemer se upošteva boljša ocena. Učencu, ki je bil ocenjen samo enkrat, se vpiše že prvič dosežena ocena.

Kako poteka ocenjevanje v srednjih šolah, je opisano v Pravilniku o ocenjevanju znanja v srednjih šolah, ki določa, da se pogoji za obvezno ponavljanje pisnih izdelkov določijo v šolskih pravilih ocenjevanja znanja. V 15. členu pravilnika sicer piše: "Če je negativno ocenjenih pisnih izdelkov več kot je določeno s šolskimi pravili ocenjevanja znanja, se pisanje enkrat ponovi, vpišeta pa se obe oceni."

Srednje šole imajo v pravilih, ki so javno objavljena na njihovih spletnih straneh, različno določeno, kdaj se ponovi pisni test. Ponekod vnovič pišejo test, če je negativno ocenjenih pisnih izdelkov več kot tretjina, drugod več kot 40 odstotkov, ponekod več kot polovica. Dijak, ki je redno pisno preverjanje znanja pisal pozitivno, ponavljanje pisnega izdelka piše na lastno željo, nujno pa ga morajo pisati učenci, ki že prvič morda niso pisali testa. V redovalnico se vpišeta obe oceni, tudi prva negativna.

Učitelj mora ob veliko negativnih ocenah analizirati vzroke zanje, tako z učenci kot tudi z drugimi učitelji, o vzrokih pa mora praviloma pisno seznaniti ravnatelja. "Varuh zakonitosti dela na šoli je ravnatelj. Nadzor nad izvajanjem predpisov s področja preverjanja in ocenjevanja znanja ter napredovanja otrok in udeležencev izobraževanja opravlja inšpektorat za šolstvo in šport, ki razpolaga s podatki o kršitvah," so pojasnili na ministrstvu.

Vse več je prijav glede ocenjevanja

Na šolskem inšpektoratu ne beležijo števila prijav zgolj glede morebitnega nespoštovanja pravil o ponavljanju testov zaradi preveč negativnih ocen, temveč skupno spremljajo kršitve v postopkih preverjanja in ocenjevanju znanja. V njihovem lanskem poročilu je zapisano, da opažajo trend naraščanja pritožb, ki so povezane z ocenjevanjem znanja, "kar je po naši oceni posledica nedorečenih določb podzakonskih predpisov s tega področja, po drugi pa nejasne razmejitve med podzakonskimi predpisi, učnimi načrti in tako imenovanim avtonomnim odločanjem posamezne šole (na primer, kaj so drugi izdelki, ocenjevanje z malimi ocenami, delnimi ocenami, ocenjevanje z zamikom ...)". Letos je bilo šolam očitanih 105 domnevnih kršitev pri ocenjevanju, med njimi 70 kršitev osnovnim šolam in 33 srednjim - pa eni glasbeni in višji šoli. "Od vseh očitanih kršitev jih je bilo potrjenih 36, pri čemer vsi postopki še niso končani," so pojasnili na inšpektoratu.

Ob morebitnih pritožbah zaradi ocenjevanja sicer najprej preverijo, kako poteka ocenjevanje glede na določila zakonskih in podzakonskih aktov oziroma šolskih pravil ocenjevanja v srednjih šolah. Pregledajo, ali so bila ocenjevanja napovedana, termine izvedbe, kriterije ocenjevanja, zagotavljanje javnosti ocenjevanja, spoštovanje rokov za seznanitev z oceno … Če se pritožbe nanašajo na zahtevnost in vsebino pisne naloge, pridobijo tudi ustrezno izvedensko mnenje, ki je podlaga za njihovo nadaljnje ukrepanje.

V postopkih ugotavljajo kršitve pravilnika, ki določa ocenjevanje znanja. Izvedenska mnenja izkazujejo morebitne strokovne pomanjkljivosti pri izbranih oziroma izvedenih načinih, merilih, kriterijih ocenjevanja znanja, oziroma kršitve določb pravilnika v zvezi z oblikami ocenjevanj. Navedeno se v večini primerov nanaša na osnovne šole. Med najpogostejšimi kršitvami so "delno ocenjevanje, ocenjevanje s plusi, ocenjevanje sodelovanja, zvezkov, formativno ocenjevanje, učenci pišejo in dejansko niso ustno vprašani pred učenci oddelka, ne odgovarjajo na vprašanja," so pojasnili na inšpektoratu.

In kakšne so sankcije? Največkrat inšpektorji ob ugotovljenih nepravilnostih ravnatelju naložijo sprejem ukrepov za spremljanje učitelja, včasih tudi napotitev na dodatna izobraževanja. Lahko določijo obravnavo primera med drugimi učitelji ter celo razveljavijo oceno in odredijo vnovično ocenjevanje.