Največja napaka, ki jo dela veliko študentov, je ta, da že v samem začetku slepo poslušajo ’izkušenejše’ kolege, ki pravijo, da so predavanja izguba časa. Res je, da je veliko odvisno od same študijske smeri in fakultete, a prav je, da si študent sam ustvari sliko o programu, na katerega se je vpisal. Obiskovanje predavanj je v začetnem semestru ne samo koristno, pač pa nujno, saj v začetnih fazah dobimo največ koristnih informacij, pridemo v stik s predavatelji, pridobimo pomembne informacije o izpitih, vajah in ostalih zahtevah. Marsikdo zamahne z roko in si reče: bom že, a prav pri obiskovanju predavanj se največkrat pokaže ločnica med uspešnimi in neuspešnimi študenti. Poleg tega je sledenje študijskemu sistemu eden od ključnih faktorjev za pridobivanje pomembnih življenjskih lekcij, ki vodijo do uspeha.

Denar? Mhhh, zmanjkalo ga je!

Svoboda je lepa stvar, a s seboj nosi veliko težo odgovornosti. Denar je v študentskem življenju zagotovo tema, o kateri se da razpravljati, saj je večina študentov še finančno odvisnih od svojih staršev. Kakšen odnos do denarja imajo, pa je veliko odvisno prav od slednjih. Nekateri mladostniki ob vstopu v študentsko življenje brezglavo trošijo denar, saj naenkrat ni nikogar, ki bi jim zapovedoval, kaj se sme in kje je meja. Zabave se vrstijo kot po tekočem traku in če želi študent delati vtis na prijatelje, je celotna situacija še toliko slabša. Zato je treba narediti že v samem začetku načrt, kako lahko z določeno vsoto denarja pridemo skozi mesec. Pri tem seveda veliko pomagajo tudi štipendije, honorar študentskega dela, pomoč staršev. Če ne prej, se je treba zdaj soočiti z odgovornim vedenjem, ki se tiče financ.

Ignoriranje zdravstvenih težav, tudi duševnih, na dolgi rok pripelje do vse večjih težav. Nekateri zmotno mislijo, da so še premladi za čustvene in duševne motnje, ki lahko nastopijo v študentskem času. Zato je skrb za duševno zdravje oz. dobro počutje, zadovoljstvo in izpopolnjenost ključnega pomena. V primeru dalj časa trajajoče preobremenjenosti, ki vodi v tesnobne motnje, depresivna občutja, motnje v spanju ali hranjenju, je treba poiskati pomoč. Prehod iz najstništva v odraslo življenje ni vedno lahek in včasih je pospremljen tudi s kakšnim korakom nazaj. Pomembno je le, da znamo pravočasno prepoznati signale, ki nam govorijo, da smo prišli do roba in da potrebujemo pomoč.

Športno udejstvovanje

Ne pozabite, da dolgotrajno sedenje za knjigami povzroči pospešeno nabiranje kilogramov, zato – akcija! V študentskem življenju je šport ne samo koristen, temveč tudi nujen. Poleg tega, da s pomočjo izbrane aktivnosti uspešno razmigate telo in poskrbite za boljšo koncentracijo, kar je zlasti koristno po maratonskih predavanjih, je šport tudi dober način socializacije. Če ste v študentskem življenju še novi in si želite spoznati nove ljudi in se ob tem še zabavati, poprimite za žogo in se pridružite kolegom na igrišču. Prav tako imate študentje na voljo veliko športnih vadb, med katerimi vsak najde pravo zase. Na ta način boste poskrbeli za psihofizično dobro počutje in družabno življenje.

Cona udobja je … udobna

Študentsko življenje je idealen čas, ko lahko stopimo iz naučenih (včasih tudi nefunkcionalnih) vzorcev, ki jih prinašamo iz družine in okolja, v katerem smo nekoč živeli. Menjava kraja bivanja, obkroženost z novimi ljudmi, številni novi izzivi in priložnosti nam na vsakem koraku dajejo možnost, da osebnostno rastemo in presegamo omejujoče vsebine, ki so morda v nas. Nič ni slabšega kot to, da stopicljamo na mestu in se gibljemo v isti coni udobja, kot smo je vajeni od doma. Drznite si razmišljati drugače, obkrožite se s tujimi študenti, ki so na izmenjavi, pridobite kontakte … videli boste, kako veliko se lahko naučite od ljudi, ki jih boste spoznali med študijem. Ne zapirajte se med štiri stene, pojdite ven, svet vas čaka.

Ignoriranje prihodnosti

Vsi vemo, da čas leti, sploh ko se nam veliko dogaja. V študentskem življenju pa sploh velja poseben fenomen, ko se zdi, da so štiri leta trajala le eno samo. Dejstvo je, da se študentsko obdobje obrne, kot bi mignil in kaj kmalu je študent postavljen pred dejstvo – kaj pa zdaj? Študirati naprej, se zaposliti, oditi nazaj v domači kraj? Koristno je, da med študijem ne zaplavamo v miselnost ’razmišljal bom, kom bom tam’, pač pa počasi že začnemo iskati različne možnosti in razmišljamo o prihodnosti. Morda je to študij v tujini, izpopolnjevanje, iskanje zaposlitvenih možnosti še pred diplomo in podobno. Prihodnost je prav zdaj, ne zamudite je.

Viri: Student mental health care, PubMed