Kakšen nasvet naj dajo starši kot popotnico na študij?

Najpomembnejši nasvet, ki ga lahko starši dajo svojim mladim odraslim, ki odhajajo na študij, je, da verjamejo vanje. Torej odnos podpore in zaupanje. Pri tem je pomembno, da so starši potrpežljivi in sprejmejo spremembe ter jih skušajo razumeti ter da zmorejo sprejeti dejstvo, da njihov otrok odhaja od doma. Bolj kot bodo starši čustveno zmožni sprejeti to dejstvo, lažje bodo njihovi otroci odšli, saj bodo lahko odšli z eno skrbjo manj.

Kaj svetujete študentom, ki bodo prvič živeli stran od staršev? Kako naj se čustveno pripravijo (so kos) na osamosvojitev?

Študentom, ki gredo prvič živet stran od staršev svetujem, naj bodo pogumni, saj zmorejo.

Verjamem pa, da ta situacija lahko marsikomu predstavlja stisko, saj gre za veliko prelomnico tako za študenta kot tudi družinski sistem, saj vpliva na dosedanjo dinamiko. Zato je pomembna reakcija staršev, ko mladi odrasli odhaja od doma in zapušča "varno gnezdo". Ključno je, da v tej situaciji starši mlademu odraslemu situacije ne otežujejo s tem, da tarnajo in jočejo ter mu razlagajo, da ne vedo, kako bodo brez njega ali mu celo zbujajo občutek krivde, ker jih zapušča. To vsekakor niso primerni odzivi in mlademu odraslemu ne pomagajo, da bi se čustveno osvobodil. V teh primerih žal ne moramo spremeniti odzivov staršev, tako da bo ta bolečina ali praznina ostala, lahko pa posameznik v lastnem individualnem procesu ta čutenja predela in jih naslovi, ter se na tak način osvobodi, da "zadiha" ter se začne čustveno osamosvajati.

Osamosvojitev žal ni stvar enega dneva. Gre namreč za proces in pomemben razvojni izziv, ki se začne že v zgodnjem otroštvu ter se nadaljuje v mladostništvu vse do prehoda v odraslost. Pri tem procesu so ključni odnosi s starši, ki imajo dvojno vlogo. Prva pomembna vloga je, da otroku zagotavljajo varnost in podporo, hkrati pa jim zmorejo toliko zaupati, da jih spodbujajo, da se odmikajo in raziskujejo svet. Več pozitivnih izkušenj odmikanja in raziskovanja ter vračanja nazaj kot posameznik skozi razvoj pridobi, lažji bo ta odhod in proces osamosvajanja. Vsi pa nimajo vedno teh izkušenj, zato je pomembno dejstvo, da se zavedajo, da so zdaj oni odrasli in imajo to moč, da spremenijo lastne vzorce. To jim omogoča delo na sebi, kar pomeni spoznavanje sebe, kaj si želim, kaj potrebujem, kaj me navdušuje, v čem se uresničujem, kam sem usmerjen in v kaj verjamem. To so tudi ključna vprašanja, ki lahko posamezniku pomagajo, da se lažje organizira in sooča z vzpostavitvijo novih socialnih stikov ter se lažje znajde v odnosih.

Kako naj se že na začetku organizirajo?

Pomembno je, da študij vzamejo resno od prvega dneva oziroma da si zmorejo postaviti prioritete. Kaj mi je v tem študijskem letu pomembno? Na primer, pomembno mi je, da opravim izpite in izpolnim pogoj za vpis v naslednji letnik. Torej, če sledi temu, potem se moramo zavedati, da bodo meseci, ko se bo treba bolj intenzivno posvetiti učenju. Dejstvo pa je, da za marsikoga študijsko življenje pomeni še študentsko delo, ki mu omogoči preživetje. Za tiste, ki morajo poleg študija opravljati še študentsko delo, je pomembno, da si le tega organizirajo tako, da jim bo ostalo dovolj časa tudi za študij in predvsem za počitek. Pomembno je zavedanje, da je počitek zelo pomemben dejavnik, na katerega pa marsikdaj pozabimo oziroma mu ne damo pomena.

Brez zabav pa tudi ne gre. Razumljivo in normalno je, da v študentskem obdobju kdaj malo "zabluzite" in se sprostite, s tem ni nič narobe. Vsekakor pa mora biti tu zdrava meja. To pomeni, da zabave niso na dnevni bazi in da je zdrava meja prisotna tudi pri uživanju alkohola in drugih prepovedanih substanc.

Kako naj spoznajo prijatelje? Kako naj vzpostavijo prvi stik s profesorji?

Kako vzpostaviti stik, žal ni recepta za to, saj smo si tu ljudje zelo različni, nekaterim ne predstavlja nobene težave začeti pogovor in spoznati nove ljudi, spet drugim je lahko to velik izziv in stres. Tako da bi tu svetovala mladim odraslim, da tvegajo. Naj si dovolijo tvegati in stopijo do sošolcev in se jim predstavijo, saj nimajo kaj izgubiti, čeprav se lahko zgodi, da jih je pri tem zelo strah. V teh situacijah se v terapevtskem prostoru velikokrat pokaže, da je zadaj izkušnja zavrženosti, nesprejetosti in da je to tista zavora za vzpostavitev odnosov tukaj in sedaj. Če tudi imate takšno izkušnjo, ne pomeni, da vas ljudje ne sprejemajo, ne pomeni, da jim niste zanimivi in da si ne želijo biti v vaši družbi in ravno zato je vredno tvegati, morda je to priložnost, da dobite drugačno in boljšo izkušnjo. Vsekakor pa smo zopet pri delu na sebi. Pomembno je, da mladi odrasli zmorejo raziskovati samega sebe, si dovolijo da se spoznavajo in kar je najbolj pomembno, da si dovolijo, da jih tudi drugi spoznavajo.

Stik s profesorji pa bo najlažje vzpostaviti na predavanjih in vajah. Obvezne vaje so pogosto tisti bolj sproščen prostor, kjer je tudi lažje vzpostaviti prijeten stik s profesorji.

Ob uspešnem študiju pa morajo poskrbeti tudi za sprostitev. Se strinjate?

Sprostitev je več kot pomembna za uspešno delo. Poleg sprostitve pa študenti ne smejo pozabiti tudi na rekreacijo, redno prehranjevanje, čas zase in dovolj spanja. Oziroma kot pravi Siegel, pomembno je skrbeti za svoje duševno zdravje na način, da uravnovesimo čas za spanje, čas za šport, čas za zabavo, čas zase, čas za počitek, čas za igro in čas za povezovanje.