Simpatična Petra Zore je že od malih nog vedela, kaj si želi početi: želela je biti učiteljica, hkrati pa jo je privlačila tudi glasba. A kjer je volja, tam je pot, pravijo, zato je uresničila obe želji in tako danes poleg učiteljevanja večere preživlja na glasbenih odrih kot pevka mlade in energične pop skupine Bomb Shell. Ta je v preteklih letih že opozorila nase na številnih festivalih, letos pa izdali tudi svoj prvenec Ob petih. A mlada skupina ne počiva, učiteljica Petra pa bo poletne dni izkoristila tudi za snemanje novih pesmi v studiu. In kako njeno glasbeno pojavljanje komentirajo otroci? ’Navdušeni so,’ prizna v smehu. ’Vedno me sprašujejo, kdaj izide kakšen nov videospot ali pesem. In potem jih zanima vse, kako je potekalo snemanje. Lepo je.’

Pa smo le dočakali konec šolskega leta! Vem, da so ga otroci in starši komaj čakali, kako pa konec šole kot učiteljica doživljaš ti?

Letos mi je bilo res lepo, ker sem imela tako pridne učence, da mi je bilo delo res v užitek. Ampak tako kot otroci smo se tudi učitelji veselili prostih dni. Sicer se trenutno še ukvarjamo z birokracijo, ampak potem pa sledi dopust na morju.

Kako si želiš, da bi otroci preživeli poletje?

Predvsem sproščeno, brez kakršnihkoli obveznosti. Želim si, da bi preživeli čimveč kakovostnega časa z družino in s prijatelji. Naj bo sproščeno in igrivo ter naj preživijo čimveč časa v naravi.

Kako je z branjem, predvsem pri mlajših šolarjih, ki se še učijo brati in pisati? Naj berejo knjige, pišejo vsak dan?

Mogoče naj delajo malo več tisti, ki imajo s tem več težav, pa tudi oni ne vsak dan. Otroku je treba take stvari približati na nek zanimiv način, tako si lažje zapomni. Med šolskim letom pa zagotovo priporočam vajo vsak dan, tudi to, da jim berejo starši … vsaj pet minut dnevno. Sicer pa sem zagovornica tega, da so počitnice za počitek. Ob petkih ne dajem domačih nalog in pred počitnicami tudi ne, ker menim, da je tudi počitek pomemben. Čez teden pa se dela.

Zakaj si se odločila za ta poklic?

Moja mami je vzgojiteljica v 1. razredu in sem morda ta čut podedovala po njej. Že od malega sem vedela, da bom učiteljica. Sicer sem že od malega rada tudi pela. Nekaj časa sem razmišljala o študiju jezikov, a sem se potem odločila za razredni pouk. Najpomembnejše je, da imaš rad otroke in da znaš iz njih izvleči najboljše, kar se da. Treba je vedeti, da ne bodo vsi matematiki, ne bodo vsi slovenisti … Staršem pa poskušam dopovedati, naj se ne obremenjujejo tako močno z ocenami, ker s tem prenašajo na otroke dodaten pritisk.

Se ti zdijo slovenski šolarji bolj obremenjeni kot smo bili npr. mi, ko smo hodili v šolo?

Zdi se mi, da je pritisk staršev večji, njihova pričakovanja so pogosto zelo visoka, težava pa se pojavi, ko imajo neko predstavo, kaj bi otrok moral biti, npr. dober matematik. Ampak naj se postavijo v otrokovo kožo in spremljajo, kaj njega veseli, saj bo v tem zagotovo uspešen. Treba je gledati širšo sliko. Konec koncev niti doma otroci nimajo enakih pogojev, zato je treba imeti to v mislih in se prilagajati posamezniku.