K boljšemu razumevanju najstniškega obdobja in postavljanju temeljev za dober odnos staršev z mladostnikom nas je z nasveti popeljala Bibina svetovalka Sonja Beznik, specialistka za zakonsko in družinsko terapijo.

Kakšen odnos morajo starši vzpostaviti z najstnikom, da se jim bo ta zaupal?

Najstniško obdobje je velik izziv za družino, saj se sooča z novo situacijo. Vsaka družina si lahko zastavi vprašanje, ali zmore sprejeti ta izziv ali se bo ustrašila vseh teh sprememb, ki jih prinaša mladostništvo.

Da otrok lahko zaupa svojim staršem, ni odvisno samo od odnosa v najstniškem obdobju, ampak se vse začne že zelo zgodaj, že pri dojenčku. Zelo pomembno je, kakšen odnos smo uspeli vzpostaviti z otrokom od rojstva dalje. Da se počuti varnega, je odvisno od odzivnosti staršev ter od tega, če so le-ti sproščeni pri svoji vlogi. Velikokrat se zgodi, da menijo, da morajo otroku ustreči v vsem in da bodo na tak način ustvarili odnos, v katerem jim bo lahko zaupal. Mogoče si želijo celo prijateljskega odnosa s svojim otrokom, da bi lahko dosegli ta cilj. Vendar dosežejo ravno nasprotno od želenega. Pomembno je, da starši spremljajo otroka ter njegovo vedenje in da mu postavljajo meje že zelo zgodaj. Otrok, ki ve, kaj sme in česa ne, se bo počutil varnega in na tak način bo lahko tudi zaupal svojim staršem.

To, da otrok kar naenkrat preide iz otroštva v adolescenco, lahko pomeni za starše izgubo (otrok odrašča, razvija svoje poglede na svet …). Starši se morajo z njo soočiti, jo znati ubesediti ter tudi predelati. Če vsega tega ne zmorejo, potem lahko pride do tega, da pri najstniku reagirajo, tako da ga stalno nadzirajo ali pa, da ga popolnoma ignorirajo. Za starše so najstniška leta izziv, saj se bodo morali soočiti z odraščajočim otrokom, ki v družino vnaša avtonomno odločanje, samostojno razmišljanje, svoje razumevanje in doživljanje stvari okoli sebe, in poglobiti vez z njim. Če zmorejo sprejeti vse te spremembe, bo tudi otrok vesel odraščanja ter jim bo zaupal. Na tak način bo lahko varno raziskoval svet in meje ter si tako oblikoval svoje lastne vrednote.

Na čem mora temeljiti ta odnos, da ne bo v tistem obdobju veliko prepiranja in kričanja?

Ko otrok pride v najstniška leta, se velikokrat v družini začnejo prepiri, kričanje in podobne stvari, ki pa jim starši velikokrat niso kos. Vse se lahko stopnjuje do take mere, da starši in mladostnik kar obupajo. Najprej je zelo pomembno, da starši sprevidijo, da gre za obdobje, ko se v najstniku začnejo dogajati stvari, ki jih še sam ne zmore obvladovati. Prav zaradi tega se v njem nabirajo vsa ta jeza, razburjenost in slaba volja. Najstnik potrebuje starše, ki ga razumejo in slišijo v njegovi stiski. Vse te spremembe so zelo hitre in mladostnik se še ni naučil govorice odraslih, zato je njegovo obnašanje velikokrat neprimerno. S tem pa želi samo povedati tisto, kar doživlja, in upa, da ga bodo starši razumeli. Velikokrat slišimo stavek, da je mladostništvo popravni izpit za starše. Vse, kar so prej zamudili, bo mladostnik zdaj želel dobiti od njih, zato je za starše to zelo težka naloga. Morali mu bodo znati prisluhniti in ga naučiti odgovornosti za ravnanje, mišljenje in čustvovanje. Velik pomen imata v tem obdobju tudi vztrajnost in odločnost staršev, čeprav jih lahko najstnik večkrat pripelje do roba obupa.

Kakšne napake delajo starši v odnosu z mladostnikom?

►Da najstnika ignorirajo, ko jih ta najbolj potrebuje. Najstnik še vedno ni odrasla oseba in še kako potrebuje starše, da ga usmerjajo, čeprav se temu izrazito upira. Pomembno je, da so vztrajni in odločni, vendar obenem še vedno razumevajoči. To pa ne pomeni, da mu dovolijo prav vse.
►Da mu ne dovolijo, da bi razvil svoje lastno mišljenje.
►Da mu ne zmorejo prisluhniti.
►Da ne zmorejo sprejeti, da je za mladostnika to neko novo obdobje, ki ga verjetno tudi sam ne obvlada in zanj pomeni veliko stisko.
►Starši mislijo, da so v tem obdobju brez vpliva, vendar pa lahko zelo vplivajo na mladostnika. Oni so tisti, ki bodo otroku dali popotnico za življenje.
►Starši so velikokrat kritični in vidijo samo napake, pozabijo pa na pozitivne lastnosti in pohvalo.

Je tudi v otrokovih najstniških letih pomembno, da veliko časa starši preživijo z njim?

Pomembno je, da starši preživijo toliko časa z najstnikom, kolikor ga on potrebuje. Vendar so v tem obdobju veliko bolj pomembni prijatelji in družba, in lahko se zgodi, da bo najstnik zavračal pozornost in bližino svojih staršev. Slednje v tem obdobju postane zelo strah, kaj počnejo njihovi otroci, kje se zadržujejo, kam in s kom gredo. Mladostnik bo vedno znova izzival starše in njihovo zaupanje, hotel bo tudi vedno več svobode, saj se bo želel preizkusiti, kaj zmore in ugotoviti, kdo sploh je. Zelo je pomembno, da starši vedno vedo, kje je njihov otrok, pa čeprav se temu upira. Tudi sam si pravzaprav želi, da bi starši vedeli, kje in s kom je, saj to zanj pomeni, da mami in očetu nikakor ni vseeno zanj. Izzival ju bo, saj želi vedeti, ali ga imata zares rada in ali ju skrbi zanj.

Starševska vloga je tukaj zelo pomembna, saj se pred mladostnikom odpirajo nove, še neznane teme, ki jih bodo morali z njim tudi predelati. Odraščajoči otrok se bo verjetno vztrajno upiral, vendar so le starši tisti, ki mu lahko dajo dobro popotnico, da bo zrasel v zrelo osebo. Vsekakor bo za njih to velik izziv, vendar naj se ne ustrašijo biti starši.