Raziskave kažejo, da ima velik del mladostnikov težave s spanjem, tesnobo in razdražljivostjo, pri čemer je po epidemiji stanje verjetno še slabše. Šola je med glavnimi viri stresa, vendar se je pritisk staršev nekoliko zmanjšal, saj se zavedajo zahtevnosti današnjega sveta. Kljub temu pa pričakovanja mladih do sebe naraščajo, saj želijo biti priljubljeni in se primerjati z drugimi. Novinarka Rebeka Tomaduz je tako obiskala ljubljansko gimnazijo Ledina, kjer je poklepetala z dijaki o stresu. 

Direktorica Javnega zavoda Mala Ulica Eva Strmljan Kreslin pa je dejala: "Še bolj problematična pa se mi zdijo pričakovanja oziroma primerjava z vrstniki. Telesna podoba, kaj bodo oblekli, kaj bodo brali, jedli, katere serije gledali. Vse te stvari pritiskajo in zagotovo povzročajo stres pri otrocih," je opozorila.

Pritisk na mladostnike povzročajo tudi nerealna pričakovanja glede telesne podobe, oblačenja in drugih dejavnikov. Informativno oddajo Svet na Kanalu A je obiskal dr. Tristan Rigler, kjer je razložil tudi, kako otroku dvigniti samozavest, da bo lažje kos stresnim izzivom.

Strokovnjaki opozarjajo, da bi morali otroke učiti bolj realistične samopodobe in jih spodbujati, da se zavedajo, da ni nujno, da imajo odlične ocene, temveč da se trudijo in da so proaktivni. Prav tako je ključnega pomena zaupanje med starši in otroki, saj bo to omogočilo, da se bodo otroci lažje spoprijeli s stresom in se nanj odzivali bolj čustveno stabilno. Stresu se je nemogoče popolnoma izogniti, vendar pa je pomembno, da otroke naučimo, kako ga prepoznati in obvladovati.

Tudi šola v današnjem času prinaša večji stres zaradi večje tekmovalnosti in informacijskega pretoka, vendar je komunikacija med mladostniki spremenjena. Kljub povezavam prek telefonov so nekateri dijaki osamljeni in iščejo stike na družbenih omrežjih, kar pogosto ni pristno. Ključno je, da starši in učitelji prepoznajo znake stresa pri otrocih in jim nudijo podporo ter spodbudijo zdravo komunikacijo.