Starostna meja uporabe tobačnih izdelkov je nižja – po njih posegajo že učenci druge triade, opažajo na Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše Istre. Šole po izkušnjah Zale Potočnik in direktorice mag. Vesne Starman opozarjajo predvsem na vejpanje, ki ga učitelji težko preprečijo in tudi zaznajo zaradi vonja in oblike, saj so nekateri izjemno podobni USB ključkom in drugim novejšim tehnološkim napravam. 

Ker se je uporaba vejpanja zelo razširila, so nekatere šole že dopolnile šolska pravila, kjer izrecno dodatno prepovedujejo uporabo električnih cigaret na šolskem območju in na šolskih prireditvah.

Na novomeški Osnovni šoli Grm v letošnjem šolskem letu niso imeli odkritega in dokazanega primera kajenja v šoli. Čeprav se hkrati odgovorno zavedajo, da niso imuni, ko je govora o tovrstni problematiki, ter so po pojasnilih socialnih pedagoginj, Lee Burger in Polonce Bilbija, nekajkrat prejeli informacijo, da naj bi peščica učencev kadila vejpe v toaletnih prostorih, saj naj bi se vonjale sadne arome. Kot zgoraj omenjeno, so novejši tobačni izdelki težji za prepoznavo in zaznavo, obstajajo brezdimni, ki niti ne smrdijo po tobaku. 

Tudi zato zaposlene na OŠ Grm dodatno ozaveščajo in izobražujejo, ob čemer so se nekateri ob svetovnem dnevu zdravja 6. aprila udeležili posveta Duševno zdravje otrok in mladostnikov gradimo skupaj na Fakulteti za zdravje v Novem mestu. Na predavanju je stroka predstavila podatke skokovitega naraščanja uporabe vejpov in snusa med mladostniki. Učenci naj bi najpogosteje uporabljali vejpe s sadnimi aromami, in sicer predvsem osmi in deveti razredi.

Na šoli prav tako razpolagajo s podatkom, ki so ga pridobili od devetošolcev – da vsaj nekje četrtina učencev devetega razreda kadi vejpe, kar pomeni vsak četrti.

Tudi Zala Potočnik in mag. Vesna Starman iz Svetovalnega centra Istre poudarjata, da je uporaba tobačnih izdelkov v osnovnih šolah zaskrbljujoča tema, s katero se morajo ukvarjati starši, učitelji in strokovni delavci. Pravita, da moramo kot skupnost sprejeti ukrepe za preprečevanje, in opozarjata, da so otroci, ki začnejo kaditi v mladosti, bolj nagnjeni k razvoju odvisnosti, težavam z dihanjem in drugim zdravstvenim posledicam. Po škodljivih izdelkih po njunih izkušnjah posegajo v želji, da so kul, zaradi uporništva in posnemanja sovrstnikov. 

Vodi jih radovednost, preizkušajo, da bi videli, kako je. Predvsem najstniki zmotno skušajo obvladovati stres in tesnobo zaradi šolskih obveznosti in težav z odnosi. Več tveganja opažata pri otrocih, kjer so starši manj vpleteni. "Otroci, ki imajo omejeno vpletenost ali podporo staršev, bodo bolj verjetno začeli kaditi, kar je lahko delno posledica uporništva proti avtoriteti ali obvladovanja občutkov zanemarjanja," sta obrazložili. 

Eden od razlogov je lahko tudi nesamozavest. "Otroci, ki se borijo z nizko samopodobo, se lahko obrnejo na kajenje, ki ga dojemajo kot način za povečanje svoje samozavesti ali občutek, da imajo večji nadzor nad svojimi občutki in življenjem," sta pojasnili.

Sogovornicam iz Svetovalnega centra Istre se zdi pomembno, da se starši, učitelji in drugi odrasli zavedajo dejavnikov tveganja. "Z otroki naj se pogovarjajo o nevarnostih kajenja in vejpanja ter jim zagotovijo sredstva in podporo, ki jo potrebujejo za zdravo odločitev." Ključen je tudi vzor, saj lahko pomagamo pri preprečevanju kajenja in spodbujamo zdravo vedenje, če otrokom damo pozitivne vzornike, jih naučimo zdravih strategij obvladovanja in spodbujamo občutek pripadnosti in sprejetosti. 

Staršem ob morebitnem odkritju, da otrok uporablja tobačne izdelke, svetujeta, naj k situaciji pristopijo previdno in občutljivo. Predlagata pogovor, ob katerem sprva izrazite skrb in zanimanje, zakaj je otrok začel kaditi, ter poslušajte brez obsojanja in kritiziranja. Zatem razložite posledice kajenja na zdravje, postavite meje in določite posledice, če bo še kadil, ter ponudite pomoč pri opuščanju. 

Ob vsem skušajte biti tudi sami pozitiven zgled, ne kadite in skrbite za svoje zdravje ter se zavedajte, da je opustitev kajenja težak proces in da lahko traja več časa, preden vaš otrok uspe. Kot starš je pomembno, da svojemu otroku nudite podporo, spodbudo in vire, ki bodo pomagali opustiti kajenje in voditi zdravo življenje brez kajenja.

PREBERI ŠE: Mladostniki in vejpanje – kadijo že četrtošolci

Ob morebitni najdbi ukrepajo tudi v šoli. Na grmski osnovni šoli nemudoma odvzamejo tobačne izdelke in se pogovorijo z učenci. Razrednik povabi starše na razgovor, ki ga opravijo skupaj z učencem. Ponudijo jim pomoč svetovalne službe, če ocenijo, da učenec in starši potrebujejo usmerjanje in svetovanje, ob težji kršitvi se predlaga tudi vzgojni opomin, sta opisali socialni pedagoginji Lea Burger in Polonca Bilbija. Delujejo tudi preventivno, z učenci, starši in zaposlenimi se pogovarjajo ter organizirajo tematske razredne ure in delavnice z zunanjimi strokovnjaki. 

Sicer pa vsem staršem svetujeta, naj se z otrokom odkrito pogovorijo o škodljivostih uporabe vejpov, naj bodo bolj pozorni na vsebino šolske torbe in (skritih) kotičkov v otroški sobi. Trudijo naj se za čvrst in zaupljiv odnos z otrokom, ki naj ga spremljajo in nadzirajo, na kakšen način in s kom se druži, preživlja prosti čas. 

Če odkrijejo uporabo tobačnih izdelkov, je po njunih besedah nujen ustrezen odziv in odkrit, temeljit pogovor z otrokom, pomemben pa je tudi zgled staršev in navajanje na zdrav življenjski slog družine že od otrokovega predšolskega obdobja.

Pomoč lahko starši poiščejo pri pediatrih, v centrih za promocijo zdravja, v centrih za duševno zdravje otrok in mladostnikov. Podporo otrokom, staršem in šolam nudijo v Svetovalnem centru Istre, kjer imajo zaposlene strokovnjake, ki pri otroku s pomočjo različnih tehnik pomagajo prepoznati sprožilce kajenja in razviti strategije za njihovo obvladovanje. 

Učinkovit pristop je lahko denimo motivacijski intervju, čigar namen je pomagati otroku prepoznati lastne razloge in zgraditi svojo motivacijo za opustitev kajenja. 

Delajo tudi na izboljšanju otrokove samopodobe ter učenju strategij samopomirjanja in spopadanja s stresom. Namreč pri svojem delu zaznavajo, da mladostniki največkrat kot razlog kajenja navajajo sprostitev. "Življenje dojemajo kot stresno, neobvladljivo," sta opozorili Zala Potočnik in mag. Vesna Starman. 

Odgovornost je zagotovo tudi na odraslih, ki smo nanje prenesli svoje strahove, svoja pričakovanja, svoj stil življenja, ne da bi jih prej opremili z orodji, ki bi jim pomagali pri obvladovanju stresa in soočanju z izzivi. "Pozabili smo, da imajo otroci pravico do brezskrbnega otroštva, do varnega preizkušanja svojih zmožnosti, do napak, do sanj ..."

A vse je mogoče popraviti ali vsaj omiliti in sogovornici sta prepričani, da bomo odrasli največ naredili, če bomo otrokom zgled z nekajenjem in odgovornim pitjem alkohola, zdravim prehranjevanjem, rednim gibanjem, higieno in življenjskimi veščinami, kot sta denimo sproščanje in samozavest reči ne, ter predvsem z odnosom do življenja.