»Kaj naj počnem in kam naj grem?«

To sta najbolj pogosti vprašanji zdolgočasene mladine, ki ne ve kaj bi počela s svojimi življenji ter vsakodnevno zaradi dolgčasa in nezanimanja zapade v težave ter skušnjave s katerimi krši zakone in red v družbi, je bil prepričan sodnik Phillip B. Gilliam iz Denverja. 

Na ti dve vprašanji je leta 1959 odgovoril s sporočilom Doris S. Burville, ki naj bi že leta 1955 napisala besedilo in ga naslovila z naslovom »Pismo najstniku«. Sporočilo pa bi si morali prebrati tudi današnji najstniki skupaj s starši, saj je zadnja leta moč zaslediti, da večina njih išče zgolj svoje pravice, na dolžnosti pa vse bolj pozablja.

Objavljamo prevod:

»Pogosto slišimo najstnika, kako se pritožuje: Kaj naj počnem, kam naj grem? Tu je moj odgovor: Pojdi domov!

Pokosi travo, umij okna, nauči se kuhati, zgradi splav, najdi si počitniško delo, obišči bolne, študiraj in potem, ko vse to narediš, preberi knjigo.

Tvoj kraj ti ne dolguje rekreacijskih prostorov in tvoji starši ti ne dolgujejo zabave. Svet ti ne dolguje preživljanja, ti dolguješ nekaj svetu.

Dolguješ mu svoj čas, energijo in talente, da ne bo nikjer več vojne, bolezni in osamljenosti. Z drugimi besedami: odrasti, nehaj se cmeriti, izstopi iz svojega sveta v oblakih, razvij hrbtenico, ne pa sanjarij.

Začni se obnašati kot odgovorna oseba. Pomemben si in svet te potrebuje.

Prepozno je za posedanje in čakanje, da bo nekdo nekega dne kaj naredil. Danes je tisti dan in tisti nekdo si ti!«

Pismo je postalo viralno, ko ga je novozelandski ravnatelj John Tapene znova pred nekaj leti objavil kot nasvet mladim, ki ne vedo, kaj naj bi počeli. Naletelo je tako na odobravanja javnosti, kot tudi na kritike, češ da gre za staromodno, preveč tradicionalno in avtoritativno sporočilo. 

Kakšno pa je vaše mnenje?