Biološki dejavniki

Najstniška leta so obdobje intenzivnih možganskih sprememb. Prefrontalni korteks, del možganov, ki je odgovoren za načrtovanje, presojo in nadzor impulzov, se razvija vse do sredine dvajsetih let. Zaradi tega imajo mladostniki več težav s pozornostjo, organizacijo in vztrajnostjo pri nalogah. Pomemben vpliv ima tudi cirkadiani ritem – v puberteti se spremeni naravni vzorec spanja, zaradi česar najstniki pogosto hodijo spat pozneje in težje vstajajo zgodaj zjutraj. Pomanjkanje spanja je eden glavnih razlogov za težave s koncentracijo, saj negativno vpliva na delovni spomin, reševanje problemov in sposobnost učenja.

Psihološki in čustveni dejavniki

Najstniki se soočajo s številnimi stresorji, kot so pritiski v šoli, odnosi, iskanje lastne identitete in vloge v svetu. Pri mladih sta vse pogostejši tesnoba in depresija, kar lahko izrazito vpliva na njihovo sposobnost osredotočanja. Negotovost glede prihodnosti, težave v družinskih odnosih in družbeni pritiski (npr. vpliv družbenih omrežij) dodatno prispevajo k razpršenosti misli. Za to obdobje je značilna tudi impulzivnost: najstniki se hitro navdušijo nad novimi dejavnostmi, zaradi česar težko ostanejo osredotočeni na eno nalogo dalj časa.

Okoljski dejavniki

Sodobni svet je poln motenj, ki otežujejo osredotočanje; pametni telefoni, družbena omrežja in videoigre so zasnovani tako, da nenehno privabljajo pozornost. Raziskave kažejo, da večopravilnost, kot sta učenje ob poslušanju glasbe ali občasno preverjanje telefona, zmanjšuje sposobnost globoke koncentracije in dolgoročnega pomnjenja. Poleg tega lahko tudi način poučevanja v šolah vpliva na zbranost. Dolgotrajna predavanja brez interaktivnih elementov in praktičnega pristopa pogosto ne ustrezajo potrebam mladih in ne spodbujajo aktivnega sodelovanja.

Kako podpreti najstnika pri izboljšanju koncentracije?

- Ob upoštevanju zgoraj omenjenih dejavnikov lahko starši in učitelji sprejmejo več ukrepov za izboljšanje koncentracije pri najstnikih.

- Uravnotežen urnik spanja: spodbujajte dosleden urnik spanja in umik vseh elektronskih naprav vsaj eno uro pred spanjem.

- Ustvarjanje podpornega učnega okolja: poskrbite za prostor brez motenj, kjer lahko mladostnik nemoteno opravlja naloge in se uči.

- Spodbujanje enotnega fokusa: pomagajte najstniku pri osvajanju veščin organizacije časa in načrtovanja nalog, saj se na ta način izogne večopravilnosti.

- Učinkovite tehnike učenja: spodbujajte najstnika k iskanju tehnike učenja, ki mu najbolj ustreza (npr. tehnika pomodoro, uporaba čutil, miselni vzorci ...)

- Zdrav življenjski slog: redna telesna aktivnost, zdrava prehrana, hidracija in dosleden urnik spanja pozitivno vplivajo na kognitivne funkcije. Tu ste velik zgled otroku prav vi sami.

- Obvladovanje stresa: naučite najstnika tehnik sproščanja, kot so dihalne vaje, meditacija, mišično sproščanje, čuječnosti ali ga spodbudite k ustvarjalnim aktivnostim.

- Pametna uporaba tehnologije: določite časovne omejitve za uporabo telefonov in spodbujajte digitalni detoks.

- Podpora in razumevanje: pristopite k najstniku s sočutjem in razumevanjem, ne s kaznovanjem ali kritiko.

Težave s koncentracijo pri najstnikih so povsem naraven del njihovega razvoja, vendar jih lahko z ustreznimi pristopi zmanjšamo. Z razumevanjem bioloških, psiholoških in okoljskih dejavnikov lahko starši, učitelji in družba pomagamo mladostnikom razviti boljše strategije upravljanja s pozornostjo in jih podpremo pri izgradnji kognitivnih sposobnosti, ki jim bodo koristile vse življenje.

Viri: Developing Minds / PsychologyToday