Petra Dežman, psihosocialna svetovalka: "Začetek novega šolskega leta je za otroke pogosto pomemben in čustveno nabit dogodek. Reakcije otrok so lahko zelo različne, odvisno od njihove starosti, osebnosti in prejšnjih izkušenj s šolo." Več o tem pa v nadaljevanju.  

Začetek novega šolskega leta ... Ali obstajajo kakšne tipične reakcije otrok, ki jih starši lahko pričakujemo?

Reakcije, ki jih starši lahko pričakujejo, so različne. Nekateri otroci so navdušeni nad novim šolskim letom, saj se veselijo ponovnega srečanja s prijatelji, spoznavanja novih učiteljev in učenja novih stvari. 

Za otroke, ki so nagnjeni k tesnobi, je lahko začetek šole stresen. Skrbi jih lahko, ali bodo našli prijatelje, ali bodo razumeli snov ali kako se bodo prilagodili novemu okolju (nov razred, nov učitelj). 

Nekateri otroci lahko občutijo žalost zaradi konca počitnic in prehoda nazaj v šolsko rutino. Lahko pogrešajo prosti čas, družino ali zabavne dejavnosti, ki so jih imeli med počitnicami. 

Mnogi otroci bodo imeli mešane občutke. Lahko so veseli vrnitve, hkrati pa jih je strah ali se počutijo negotovi glede novega leta. Prisotna je lahko tudi povečana potreba po pozornosti in podpori. V obdobju prilagajanja na novo šolsko leto bodo nekateri otroci morda potrebovali več pozornosti, tolažbe in podpore. To je lahko čas, ko bodo večkrat iskali bližino staršev ali drugih odraslih, da se počutijo varne.

Starši lahko pomagajo otrokom skozi ta prehod z odprtim pogovorom o njihovih občutkih, pripravo na nove izzive in zagotavljanjem podpore, ki jo potrebujejo, da se prilagodijo na spremembe.

Kako naj starši ravnajo, če otrok noče v šolo ali izraža močan odpor do šole?

Če otrok izraža močan odpor do šole ali noče iti v šolo, je pomembno, da starši ravnajo potrpežljivo in razumevajoče, hkrati pa dosledno in odločno. Tukaj je nekaj korakov, ki jih lahko starši sprejmejo:

- Poslušajte otroka. Najprej se pogovorite z otrokom in ugotovite, zakaj ne želi v šolo. Vprašajte ga o njegovih občutkih in poskušajte razumeti, ali se sooča s kakšnimi težavami, kot so strah pred učitelji, težave s sošolci (npr. izključevanje ali nasilje), preobremenjenost s snovjo ali tesnoba zaradi sprememb.

- Bodite sočutni in razumevajoči. Pomembno je, da otroku pokažete, da razumete njegove občutke in da so ti občutki legitimni. Namesto da bi takoj poskušali rešiti problem, otroku najprej ponudite tolažbo in ga pomirite.

- Če otrok doživlja močan odpor, poskusite s postopnim privajanjem na šolo. Na primer, lahko se dogovorite, da gre za kratek čas v šolo in se nato postopoma povečuje čas, preživet v šoli. Sodelujte z učitelji, da ustvarite načrt, ki otroku pomaga pri prilagajanju.

- Otroku lahko pomagate, da se bolj poveže s šolskim okoljem, tako da ga spodbudite k vključevanju v šolske aktivnosti ali krožke, kjer lahko najde prijatelje ali razvije občutek pripadnosti.

- Doma vzpostavite jasno dnevno rutino, ki vključuje jutranje priprave na šolo. Rutina lahko pomaga otroku pri občutku varnosti in predvidljivosti, kar lahko zmanjša stres. Bodite dosledni pri pričakovanjih glede obiskovanja šole, vendar ostanite mirni in potrpežljivi.

- Če se odpor nadaljuje, je pomembno, da sodelujete z učitelji in šolskimi svetovalci. Skupaj lahko ugotovite morebitne težave in poiščete strategije, ki bodo otroku pomagale premagati odpor. V nekaterih primerih je lahko potrebna tudi pomoč šolskega psihologa.

- Izogibajte se kaznovanju. Kaznovanje otroka zaradi njegovega odpora do šole običajno ni učinkovito in lahko poslabša situacijo. Namesto tega se osredotočite na pozitivne okrepitve in pohvale za vsak korak naprej, ki ga otrok naredi.

- Poskusite ustvariti pozitivne povezave s šolo, na primer s pogovorom o dobrih trenutkih v šoli, pohvalo otrokovih dosežkov ali z obiskom šolskih dogodkov, kjer lahko otrok doživi šolo kot prijetno okolje.

Če se situacija kljub vašim prizadevanjem ne izboljša, je morda smiselno poiskati pomoč strokovnjaka, ki lahko oceni, ali otrok doživlja resnejše čustvene težave, kot so anksiozne motnje, in ponudi ustrezno podporo.

Kakšne so najpogostejše težave ob vrnitvi v šolo? 

Ob vrnitvi v šolo se otroci pogosto soočajo z različnimi izzivi, ki lahko povzročijo stres ali tesnobo. Tukaj so najpogostejše težave in načini, kako starši lahko prepoznajo znake stresa ali tesnobe pri otroku:

Kako lahko starši prepoznajo, da otrok doživlja stres ali tesnobo? 

Starši lahko prepoznajo, da otrok doživlja stres ali tesnobo, če opazijo naslednje znake:

Znaki stresa ali tesnobe pri otroku

1. Spremembe v obnašanju:

   - Razdražljivost in jokavost: Otrok je bolj razdražljiv, pogosto joka ali ima izbruhe jeze.
   - Umik: Otrok se umika iz družabnih dejavnosti, ne želi se družiti s prijatelji ali sodelovati v družinskih dejavnostih.
   - Pretirana tišina: Otrok postane neobičajno tih ali se zapre vase.

2. Fizični simptomi:

 - Bolečine v trebuhu ali glavoboli: Ponavljajoče se pritožbe o bolečinah v trebuhu, glavobolih ali drugih telesnih simptomih, brez očitnega fizičnega vzroka.
  - Spremembe v spanju: Težave s spanjem, kot so nespečnost, nočne more ali zgodnje prebujanje.
  - Spremembe v apetitu: Otrok lahko začne jesti manj ali več kot običajno.

3. Težave s šolo:

  - Odpornost do šole: Otrok izraža odpor do šole, se pritožuje nad njo ali poskuša najti izgovore, da ne bi šel v šolo.
  - Upad šolskega uspeha: Nenaden padec ocen ali pomanjkanje zanimanja za šolsko delo.
  - Pozabljivost in težave s koncentracijo: Otrok se težko osredotoči na naloge, pozablja na domače naloge ali šolske potrebščine.

4. Čustveni znaki:

- Prekomerna zaskrbljenost: Otrok nenehno izraža zaskrbljenost glede šole, ocen ali socialnih situacij.
- Nizka samozavest: Otrok začne dvomiti vase, kritizira svoje sposobnosti ali ima občutek, da ni dovolj dober.

Kako lahko starši pomagajo?

Če starši prepoznajo znake stresa ali tesnobe pri otroku, lahko ukrepajo na naslednje načine:

1. Odprta komunikacija: Pogovorite se z otrokom in ga vprašajte o njegovih občutkih. Pomembno je, da se počuti slišanega in razumljenega

2. Ustvarjanje varnega okolja: Doma ustvarite podporno in varno okolje, kjer se otrok lahko sprosti in razbremeni stres.

3. Vzpostavljanje rutine: Pomagajte otroku vzpostaviti dnevno rutino, ki vključuje dovolj časa za spanje, učenje in sprostitev.

4. Podpora pri organizaciji: Pomagajte otroku pri organizaciji šolskih obveznosti, da se ne bo počutil preobremenjenega.

5. Spodbujanje socialnih veščin: Spodbujajte otroka k druženju z vrstniki in k vključevanju v aktivnosti, ki jih ima rad.

6. Sodelovanje s šolo: Če težave vztrajajo, se posvetujte z učitelji ali šolskim svetovalcem, da skupaj poiščete rešitve.

7. Poiskati strokovno pomoč: Če se tesnoba ali stres pri otroku stopnjujeta in vplivata na njegovo vsakodnevno življenje, je morda smiselno poiskati pomoč strokovnjaka, kot je psiholog ali svetovalec.

Kako lahko starši pomagajo otroku, ki ima težave s socialno prilagoditvijo ali sklepanjem novih prijateljstev v šoli?

Pomagati otroku, ki ima težave s socialno prilagoditvijo ali sklepanjem novih prijateljstev v šoli, zahteva potrpežljivost, razumevanje in določene strategije, ki lahko olajšajo proces vključevanja. 

Poslušajte otroka. Aktivno poslušanje je resnično tisto, ki vam po navadi prihrani največ kasnejše slabe volje in izgube živcev. Pogovorite se z otrokom o njegovih občutkih glede sklepanja prijateljstev. Poslušajte brez obsojanja in mu dajte občutek, da so njegovi občutki pomembni. Vprašajte otroka, kaj mu je pri drugih otrocih všeč in kaj ga morda skrbi. To vam lahko pomaga razumeti njegove socialne strahove ali preference.

Naučite ga socialnih veščin z raznimi tehnikami. Igrajte vloge doma, kjer lahko otrok vadi socialne interakcije, kot so začetek pogovora, deljenje igrač, reševanje sporov itd. Razložite otroku, kaj pomeni biti dober prijatelj in kako pomembno je biti prijazen, poslušati druge in pokazati zanimanje za njihove interese.

Spodbujajte otroka, da povabi sošolce k sebi domov ali se udeleži družabnih dogodkov. Manjše skupine so pogosto manj zastrašujoče in omogočajo lažje povezovanje ter vključite otroka v šolske krožke, športne dejavnosti ali druge interesne skupine, kjer lahko spozna otroke s podobnimi interesi.

Pohvalite otroka za vsak poskus socialne interakcije, tudi če je rezultat skromen. To bo povečalo njegovo samozavest. Pomagajte otroku prepoznati njegove prednosti in posebnosti, ki jih lahko prinese v prijateljstvo.

Otroci se pogosto učijo s posnemanjem. Poskrbite, da vaš otrok vidi, kako vi vzpostavljate in ohranjate prijateljstva. Delite z otrokom svoje izkušnje glede sklepanja prijateljstev in kako ste premagali težave, ko ste bili v njegovi starosti. Naučite otroka prepoznavati in izražati svoja čustva ter prepoznavati čustva drugih. Empatija je ključna za ustvarjanje močnih socialnih vezi. Učite otroka, kako mirno in spoštljivo reševati konflikte, kar je bistvenega pomena za ohranjanje prijateljstev.

Če se težave s socialno prilagoditvijo nadaljujejo, se pogovorite z otrokovim učiteljem. Učitelji lahko pomagajo s tem, da vključijo otroka v dejavnosti, ki spodbujajo socialno interakcijo, ali ga združijo z otroki, ki so prijazni in odprti za nova prijateljstva. Če so težave resnejše, lahko šolski svetovalec ponudi dodatno podporo in strategije za pomoč otroku pri socialnem prilagajanju.

Sporočite otroku, da je normalno, da traja nekaj časa, preden se ustvari pravo prijateljstvo, in da je pomembno, da vztraja in ostane odprt za nove priložnosti. Pomagajte otroku razumeti, da ni treba biti priljubljen pri vseh, ampak je dovolj, če najde enega ali dva resnična prijatelja.

Pomembno je, da starši ne pritiskajo preveč na otroka, temveč ga podpirajo v njegovem tempu. Varnost in podpora doma bosta otroku omogočila, da zgradi samozavest in socialne veščine, ki jih potrebuje za uspešno prilagajanje in ustvarjanje prijateljstev v šoli.

Ali obstajajo kakšne metode ali tehnike, ki jih priporočate staršem, da lahko pomagajo otroku, pri soočanju z neprijetnimi čustvi ali stresom? 

Da, obstaja več metod in tehnik, ki jih starši lahko uporabijo, da pomagajo otroku pri soočanju z neprijetnimi čustvi ali stresom. Te tehnike se osredotočajo na razvoj čustvene inteligence, obvladovanje stresa in izboljšanje splošnega dobrega počutja otroka. 

Dihanje. Otroka naučite globoko vdihniti skozi nos, tako da si predstavlja, da napihuje balon v trebuhu, nato pa počasi izdihne skozi usta. Globoko dihanje pomaga pri sprostitvi in zmanjšanju tesnobe. Spodbujajte otroka, naj počasi šteje do 3 med vdihom in do 5 med izdihom. To osredotoča pozornost in pomaga umiriti um.

Čuječnost. Naučite otroka, da se osredotoči na sedanji trenutek, na primer tako, da nekaj minut opazuje svoje dihanje ali občutke v telesu. Lahko tudi opazuje okolico in se osredotoči na to, kaj vidi, sliši ali čuti. Uporabite preprosto meditacijo, kjer otrok sedi v miru, zapre oči in se osredotoči na en zvok (npr. glasba ali naravni zvok). To lahko pomaga zmanjšati miselni nemir in stres.

Vizualizacija. Spodbujajte otroka, naj si v mislih ustvari "varno mesto", kamor se lahko umakne, ko se počuti preobremenjenega. To je lahko prostor v naravi ali prijeten kotiček doma, ki si ga zamisli in si ga predstavlja v mislih, kadar koli potrebuje sprostitev. Pred stresnimi dogodki (npr. izpiti, nastopi) naj otrok v mislih vizualizira, kako uspešno opravi nalogo. To krepi samozavest in zmanjša stres.

Čustva. Naučite otroka prepoznavati in poimenovati svoja čustva. Uporabite besede kot so "jezen", "žalosten", "zaskrbljen" ali "vesel", in ga spodbujajte, da pove, kako se počuti in zakaj. Spodbujajte otroka, naj vodi dnevnik, kjer lahko zapiše svoja čustva, misli in izkušnje. To mu lahko pomaga bolje razumeti in obvladovati svoja čustva.

Reševanje problemov. Če se otrok sooča s težavo, ga spodbudite, naj razmisli o različnih načinih, kako bi jo lahko rešil. Naučite ga, da vsak problem razdeli na manjše korake. Pomagajte otroku pri učenju sprejemanja odločitev tako, da skupaj ocenite prednosti in slabosti različnih rešitev.

Gibanje. Spodbujajte otroka k redni telesni dejavnosti, kot so hoja, kolesarjenje, ples ali šport. Gibanje je učinkovit način za sproščanje stresa in izboljšanje razpoloženja. Preproste vaje iz joge lahko pomagajo otroku pri sprostitvi in boljši telesni ter duševni umirjenosti.

Ustvarjanje. Spodbujajte otroka, da izraža svoja čustva skozi umetnost. Risanje ali slikanje lahko pomaga pri sproščanju napetosti in izražanju tistih čustev, ki jih otrok morda težko izrazi z besedami. Preko igre vlog lahko otrok predela svoje občutke in doživetja na varen in nadzorovan način.

Rutina. Vzpostavitev predvidljive dnevne rutine lahko otroku pomaga pri občutku varnosti in obvladovanju stresa. Rutine, kot so redni obroki, čas za učenje in sprostitev, so pomembne. Prepričajte se, da ima otrok dovolj časa za sprostitev in neorganizirano igro, ki sta ključni za obvladovanje stresa.

Pozitivnost. Pomagajte otroku prepoznati negativne misli in jih preoblikovati v bolj pozitivne ali realistične. Na primer, namesto "Ne bom nikoli uspel," naj razmišlja "Lahko se potrudim in naredim svoj najboljši rezultat." Spodbujajte otroka, naj vsak dan zapiše tri stvari, za katere je hvaležen. To lahko pomaga pri osredotočanju na pozitivne vidike življenja in zmanjšanju stresa.

Podpora. Bodite na voljo za pogovor, ko otrok potrebuje podporo, in ga ne obsojajte zaradi njegovih občutkov. Včasih otrok potrebuje samo nekoga, ki ga bo poslušal. Če so čustva premočna ali vztrajna, lahko poiščete pomoč strokovnjaka, kot je psiholog ali terapevt, ki bo otroku pomagal pri obvladovanju stresa in čustev.