Medtem ko šolska ministrica Maja Makovec Brenčič zatrjuje, da na šolah šolah nimajo težav pri obnovi učbeniških skladov, tudi po odločitvi vlade, da staršem prvošolk in prvošolcev ni več treba doplačevati učnih gradiv, pa predstavniki Odbora za učbenike pri Gospodarski zbornici Slovenije opozarjajo, da novi model financiranja učbenikov in učnih gradiv za 1. razred ne omogoča trajnostnega upravljanja učbeniških skladov.

Kot pravijo, so od prvih napovedi februarja 2017 do formalne uvedbe novega modela junija 2017 na pomanjkljivosti nove ureditve poleg založnikov opozarjali vsi ključni deležniki šolskega sistema, in sicer učitelji, ravnatelji in skrbniki učbeniških skladov. Ministrstvo se na opozorila žal ni odzvalo, opozarjajo in dodajajo, da kljub trditvam šolske ministrice učbeniški skladi v zadnjih treh letih niso bili v celoti obnovljeni.

Odbor: še vedno skoraj tretjina starih, celo nezakonitih učbenikov

Po njihovih podatkih je ministrstvo za obnovo učbeniških skladov, vrednih 13,4 milijona evrov, v treh letih namenilo 9,3 milijona evrov oziroma 68 odstotka vrednosti, zato v njem ostaja še več kot 30 odstotkov starejših in obrabljenih učbenikov. Med njimi je tudi skoraj 30 tisoč izvodov učbenikov, potrjenih po starih učnih načrtih, katerih uporaba je nezakonita in jih v učbeniških skladih ne bi smelo biti. Teh učbenikov šole zaradi nezadostnega financiranja s strani ministrstva v zadnjih treh letih niso mogle zamenjati, še opozarjajo.

Žal pa podatki tudi kažejo, da se bodo učbeniki v učbeniških skladih starali še naprej. Delež učbenikov, starih štiri leta ali več (v številnih primerih pa tudi 8 let ali več), bo ob nespremenjeni politiki ministrstva z današnjih dobrih 30 odstotkov v štirih letih narasel na več kot 50 odstotkov. V kar nekaj primerih letošnje financiranje ministrstva pokriva manj kot četrtino potreb posamezne šole.

Letos manj učnih gradiv za prvošolce

Prav tako na odboru opozarjajo, da podatki razkrivajo, da je bila uvedba brezplačnih učnih gradiv za 1. razred, ki jo izobraževalni založniki sicer pozdravljajo, izvedena brez ustreznih usklajevanj. Strokovni aktivi učiteljev so v zadnjih petih letih v povprečju izbrali štiri oziroma pet učnih gradiv na posameznega učenca (za predmete, pri katerih se uporabljajo učna gradiva, to v povprečju znese približno eno gradivo na predmet). Po uvedbi novega modela financiranja so bili strokovni aktivi prisiljeni omejiti svoj izbor. "Do tovrstnega omejevanja s strani ministrstva je prišlo brez ustreznega usklajevanja, razmisleka in utemeljitve, na osnovi česa naj bo določena višina financiranja, pa tudi brez ustreznih strokovnih utemeljitev, zakaj naj bi bilo zmanjševanje obsega učnih gradiv – v primerjavi s podobnimi državami – dobro za kakovost izobraževalnega procesa. V drugih državah v tem delu Evrope namreč uporabljajo v 1. razredu po 8 do 9 ali tudi več učnih gradiv na učenca oz. še enkrat več kot pri nas," navaja v Odbor za učbenike pri GZS.

V odboru opozarjajo tudi, da bodo svojim učencem redno menjavo starih učbenikov in nakup kompleta učnih gradiv za 1. razred v vrednosti, ki presega financiranje s strani ministrstva, lahko omogočile le posamezne šole, in sicer tiste, ki imajo lastna (dodatna) sredstva. Šole, ki so odvisne zgolj od proračunskega denarja, bodo lahko s predvidenimi sredstvi zamenjale samo najbolj obrabljene učbenike in kupile omejen nabor učnih gradiv za 1. razred, še navajajo in opozarjajo, da novi sistem ne odpravlja socialnih razlik med učenci pri oskrbi z učbeniki v ostalih razredih osnovne šole.

Ministrstvo: model učbeniške politike temelji na trajnosti in vzdržnosti

Ministrstvo za šolstvo je včeraj sporočilo, da bo letos končan proces postopne menjave učbenikov v učbeniških skladih, za kar je ministrstvo namenilo dobrih 10 milijonov evrov proračunskih sredstev v obdobju treh let. Za delovanje učbeniških skladov bo odslej ministrstvo namenilo tri milijone evrov na letni ravni. Razporejanje sredstev oz. nakup učbenikov ter dolgoročno načrtovanje bo v pristojnosti šol. Model med drugim zagotavlja, da staršem prvošolčkov ni več treba doplačevati učnih gradiv (delovnih učbenikov in delovnih zvezkov).

"Začrtana učbeniška politika je od leta 2015, ko je ministrstvu uspelo obrniti trend tako z vidika načrtovanja kot stabilnosti financiranja, predvsem pa razvoja in udejanjanja prvih korakov nove učbeniške politike, jasna in predvidljiva za vse deležnike, tudi založnike," so še navedli v sporočilu za javnost.