1. V porodni sobi si ti šefica

S tem ne mislimo, da ti delegiraš naloge babici, zdravniku in še komu od osebja, ampak da sama odločaš o svojem telesu. Res je, da je prihod v porodno sobo za marsikatero nosečnico velik stres, a zavedati se moraš, da si ti gospodar svojega telesa in ni nujno, da se z vsemi predlogi, ki ti jih osebje ponudi tudi strinjaš.

"Že v nosečnosti sem vedela, da te ob prihodu v porodnišnico najprej klistirajo. Zelo iskreno vam povem, da se je meni že misel na to precej upirala. Bala sem se, kako bodo mojo zahtevo sprejeli v bolnišnici, a moram reči, da so bili razumevajoči," je svojo izkušnjo strnila 29-letna Anita.

2. Naj bo porod nekaj osebnega

Porod je vedno edinstvena in neponovljiva izkušnja, ki je odvisna od mnogih dejavnikov. Tvoje psihofizične priprave na porod, izbire porodnišnice in kar je najpomembneje -  izbire porodne babice. Dejstvo je, da prijazna, topla, človeška, empatična babica močno vpliva na porodno izkušnjo. Če si ne želiš roditi ravno pri komerkoli, ti predlagamo, da se v najbližji porodnišnici pozanimaš, ali lahko že vnaprej izbereš babico. Nekatere slovenske porodnišnice imajo namreč možnost, da stopiš v stik z babico že v času nosečnosti. Vsi vemo, da dober glas seže v deveto vas, zato se o dobrih babicah govori tudi na forumih in drugih skupinah. Nič ni lepšega kot to, da gremo v porodno sobo sproščeni in z zavedanjem, da bomo v 'dobrih rokah'.

"Za prvega otroka sem se odločila dokaj pozno, zato so že vse prijateljice več ali maj rodile. Njihove zgodbe so bile zelo različne, a saj veste, ko si v takem stanju, se ti po glavi plete tisoč misli. Ker sem slišala o babicah tudi manj lepe stvari, sem se odločila, da si babico že vnaprej 'rezerviram'. Kolegica mi je priporočila eno, ki je pravi angel v človeški podobi. Dva meseca pred porodom sva se dobili na kavi, da sem ji razložila svoje strahove, želje ... Poslušala me je in pomirila v vsem, kar me je mučilo. Dogovorili sva se tudi, da jo pokličem, ko se bo začelo 'dogajati', da bo prišla pravočasno v porodnišnico, če slučajno takrat ne bo delala. Še danes sem ji hvaležna za nadzemeljsko izkušnjo in če bom še enkrat rodila, bom zagotovo spet izbrala njo," nam je zaupala 33-letna Lara.

3. Ko ti odteče plodovnica, ni vedno kot v filmih

Vsi vemo, da so filmski prozori poroda zelo redko predstavljeni tako, kot se odvijejo v resničnem življenju. Plodovnica ali plodova voda v filmih običajno odteče z veliko mero drame. Zdi se, kot da je nosečnici odteklo več litrov vode, kar niti približni ni res. Odtekanje plodovnice je lahko čisto počasno, v curku ali po kapljicah in nikakor ni tako obilno, kot kaže v filmih, kjer plodovnica poplavi skorajda celo sobo.

"Rodila sem nekaj dni pred predvidenimi rokom, ki mi ga je dala ginekologinja. Začelo se je z rahlimi krči, a so me kljub temu sprejeli v porodno sobo. Ker porod ni napredoval, so mi plodove ovoje predrli zdravnik, porod pa se je potem nadaljeval brez zapletov in težav," nam je svojo izkušnjo z umetnim predrtjem plodovih ovojev zaupala 26-letna Špela.

4. Glede epiduralne si lahko premislite

Ob vseh slišanih in prebranih porodnih zgodbah se marsikatera nosečnica odloči, da bo rodila s pomočjo epiduralne anestezije, a ko pride čas prihoda v porodnišnico, si na lepem premisli. Ali pa je zgodba čisto obratna - številne so prepričane, da bodo rodile povsem naravno, brez kakršnih koli protibolečinskih sredstev. Ko pa se začnejo pravi popadki, ni več sledu o naravnem porodu, saj redka zdrži brez sredstev za omilitev bolečine. V obeh primerih ni čisto nič narobe, če se vaši načrti spremenijo. Kljub predhodnemu dogovoru z zdravnikom lahko povsem mirno odklonite epiduralno anestezijo ali prosite za sredstva proti bolečinam, tudi če ste prvotno rekli, da jih nočete. V porodni sobi je osebje navajeno vseh scenarijev, zato ni treba, da bi se zaradi tega počutila slabo.

"Še preden sem zanosila, sem bila od vedno prepričana, da bom rodila z epiduralno. Bilečina je bila moja šibka točka že od malih nog in če sem samo pomislila, da bi morala roditi brez tega, sem postala panična. To ali pa carski rez, druge opcije nisem videla. Potem pa se je zgodil dan D. Porodnišnica, osebje, postelja. Ne znam povedati, kaj se je takrat v meni prelomilo, a nenadoma me je prešinilo, da jaz tega ne potrebujem. Od paničnega strahu pred bolečino do prepričanja, da bo vse v redu. In je tudi bilo. Rodila sem brez epiduralne, a z malo pomoči protibolečinskih sredstev," nam je svoj preobrat iz porodne sobe razkrila 27-letna Maja.

5. Bolečina je subjektivna

Verjetno ni nosečnice, ki si ne bi prebrala na kupe knjig o porodu, obiskovala takšne in drugačne tečaje, ki pomagajo premagovati porodno bolečino. Vsaka zgodba mamice je drugačna in vsaka bolečino prenaša drugače. Nekatere imajo prag bolečine izjemno nizek, druge visok, a to ni najpomembneje. Pri soočanju s porodno bolečino je pomembna motivacija. Naj bo še tako hudo - z zavedanjem, da boste kmalu v rokah držali štručko, bo vse lažje.

"Med porodom me je spremljal moj mož, ki je bil neskončna uteha in pomoč. Držal me je za roko, me bodril, ne vem, kako bi rodila brez njega. Ko so bili popadki najhujši, sem pomislila, da bova končno dočakala najin zaklad, ki sva si ga želela tako dolgo. Zavedanje, zakaj se boriš, zakaj trpiš, je zelo pomembno in preseže še tako močne krče," je dejala 35-letna Barbara.