Kaj je nadomestno materinstvo?

Pri nadomestnem materinstvu ne gre za napredno reproduktivno tehnologijo, temveč le vstavljanje spolnih celic v maternico. Par izbere žensko, ki za plačilo ali brezplačno nosi in rodi otroka za njiju. Obstajata dve vrsti nadomestnega materinstva. Pri enem uporabijo jajčece nadomestne matere in je otrok genetsko in gestacijsko njen. To je tradicionalno nadomestno materinstvo. Drugačno je gestacijsko, ko ni prisoten dedni material nadomestne matere. Takšno je tudi po svetu najpogostejše.

 Brezplačno ali plačljivo

Zadnje čase gre v tujini pri nadomestnem materinstvu že za dobičkonosen posel. V Indiji se lahko dogovoriš za od 9.000 evrov do 25.00 evrov, v Rusiji, Ukrajini nimajo zadržkov glede nadomestnega materinstva. Medtem ko k nam 'curljajo' trič trači, kako se zvezdnice po svetu poslužujejo nadomestnega materinstva, pa je dejansko v nekaterih  ameriških državah to popolnoma prepovedano, v drugih pa so popustljivi glede tega.

Ali je nadomestno materinstvo v Sloveniji dovoljeno? Kaj o tem menijo na ministrstvu za družino in kaj na ministrstvu za zdravje?

 Zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo določa: ''Do OBMP ni upravičena ženska, ki namerava otroka po rojstvu odplačno ali neodplačno prepustiti tretji osebi (nadomestno materinstvo).''

Z Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije pojasnjujejo: ''Nadomestno materinstvo je v slovenskih in tudi evropskih strokovnih krogih etično in pravno vprašljivo. Slovenska pravna ureditev nadomestnega materinstva ne določa kot oblike OBMP. Vsebinsko vprašanja v zvezi z možnimi oblikami in izvajanjem OBMP sodijo v pristojnost Ministrstva za zdravje.''

Ker je v tujini nadomestno materinstvo pravi dobičkonosni posel, ali se lahko zgodi, da se bo kaj spremenilo pri nas na tem področju? Dodajajo: ''Iz vidika urejanja družinskih razmerij, pojasnjujemo, da gre pri nadomestnem materinstvu za pogodbeno razmerje, katere predmet je otrok. Če ena od pogodbenih strank pogodbe ne bi želela izpolniti (nadomestna mati ne želi izročiti otroka, darovalca spolnih celic ga ne želita prevzeti) bi prišlo do etičnih in pravnih dilem (vprašanje povezanostjo med otrokom in žensko, ki ga donosi, vprašanjem pogodbenega prava in izpolnitvijo pogodbe, identiteta otroka pa bi ostala lahko za celo življenje zaznamovana). Navedena razmerja v RS pravno niso urejena in se v tej smeri iz vidika pristojnosti našega ministrstva tudi ne razmišlja.''

Predstavnica Ministrstva za zdravje Republike Slovenija, z oddelka odnosi z javnostmi, Urška Štorman, razlaga: ''Ustava Republike Slovenije v 55. členu določa, da je odločanje o rojstvih svojih otrok svobodno in da država zagotavlja možnosti za uresničevanje te svoboščine in ustvarja razmere, ki omogočajo staršem, da se odločajo za rojstva svojih otrok. Svoboda odločanja o rojstvih otrok se uresničuje tudi s pomočjo zdravstvenih ukrepov. Zdravstvene ukrepe, s katerimi se ženski in moškemu pomaga pri spočetju otroka in se jima tako omogoči uresničevati svobodo odločanja o rojstvih svojih otrok ureja Zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo (Uradni list RS, 70/00; v nadaljevanju ZZNPOB). ZZNPOB v 7. členu izrecno določa, da do postopka oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP) ni upravičena ženska, ki namerava otroka po rojstvu odplačno ali neodplačno prepustiti tretji osebi (nadomestno materinstvo) in v 8. členu še določa, da OBMP s hkratno uporabo darovanih jajčnih celic in darovanih semenskih celic ni dovoljena. V kolikor pravne oziroma fizične osebe opravijo nedovoljene postopke iz navedenih členov, se kaznujejo za prekršek.'' Dodaja, da gre za postopek, pri katerem se nadomestna mati s pogodbo zaveže, da bo, bodisi odplačno, bodisi neodplačno nosila in rodila otroka za naročnika. Nadomestna mati je lahko genetska mati tega otroka, lahko pa samo daje svojo maternico v »najem«; to pomeni, da se v njeno telo vnese zarodek para naročnika. Pri tem nadomestna mati ni genetsko povezana z otrokom, ki ga nosi in rodi. ''Tako kot naša zakonodaja, tudi zakonodaja večine držav  prepoveduje nadomestno materinstvo, ker:
- otrok postane objekt pogodbe med naročnikoma in žensko, ki rodi otroka kot nadomestna mati,
- nadomestna mati postane instrument za rojevanje,
- otrok postane objekt trgovanja, kadar gre za plačljivost nadomestnega materinstva,
- so primeri, ko se nadomestna mati tako naveže na otroka, ki ga nosi, da ga po porodu noče izročiti naročnikoma,
- otrok se lahko rodi prizadet in zato ne ustreza željam, pričakovanjem in zahtevam naročnikov, ki ga zaradi prizadetosti nočeta sprejeti.''

Ali so se že srečali s takšnimi primeri? Na ministrstvu za zdravje so v preteklosti že prejeli pobude in vprašanja glede nadomestnega materinstva. Ker gre pri vprašanju nadomestnega materinstva tudi za strokovno, predvsem pa moralno etično vprašanje je Ministrstvo za zdravje s pobudami seznanilo tudi Državno komisijo za OBMP, ki se na podlagi 19. člena ZZNPOB ustanovi pri Ministru za zdravje za obravnavanje in reševanje vseh pomembnejših vprašanj v zvezi z izvajanjem ZZNPOB. Državna komisija za OBMP se je na svoji seji dne 30. 8. 2012 soglasno opredelila, da nadomestnega materinstva ne podpira. Štormanova izpostavlja, da ne smemo pozabiti, da obstaja tudi možnost posvojitve otroka.

''Po presoji Ministrstva za zdravje in Državne komisije za OBMP je ustrezna veljavna ureditev v Republiki Sloveniji, po kateri nadomestno materinstvo ni dovoljeno. Nadomestno materinstvo namreč odpira številne etične in pravne dileme, zaradi katerih v večini držav ni dovoljeno.''

Kakšne so možnosti za slovenske pare, ki se soočajo z neplodnostjo?

Če se par v Sloveniji sooča z neplodnostjo in si srčno želi otroka, se lahko odloči za zdravljenje. Po zakonu o neplodnosti najprej ugotavljajo neplodnost, sledi odpravljanje teh vzrokov s strokovnim svetovanjem, zdravili ali kirurškimi posegi.

Po 4. členu Zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo obstajajo postopki oploditve ženske s pomočjo biomedicinske znanosti in ne s spolnim odnosom. ''Postopki OBMP, ki jih določa ta zakon, so predvsem:

znotrajtelesna oploditev:

- vnos semenskih celic v spolne organe ženske;

- vnos jajčnih celic skupaj s semenskimi celicami v spolne organe ženske;

zunajtelesna oploditev:

- združitev jajčnih celic in semenskih celic zunaj telesa ženske;

- vnos zgodnjih zarodkov v spolne organe ženske.''

Pred časom so novinarji Epiloga raziskovali temo neplodnosti v Sloveniji in ugotovili, da se s tem sooča vsak šesti par. Mnoge zgodbe se po letih in letih hrepenenja po otroku in številnih preizkusih končajo srečno. Tako o nadomestnem materinstvu tudi, če bi se za to ponudila sorodnica, prijateljica, mama, v naši državi ne moremo razmišljati.