Z njo smo poklepetali o pomenu nosečniških sanj.

Nosečnice sanjajo tako intenzivno, da se včasih zbudijo prepotene in imajo občutek, da se je v resnici vse to zgodilo. Zakaj se to dogaja?

Nosečnost je čas velike življenjske spremembe in psiha ženske je intenzivno zaposlena s predelavo in integracijo te spremembe. Sanje so lahko intenzivnejše, ker se nas tako velika sprememba - postati mati - praviloma globoko dotakne, nas pretrese vse do naših temeljev. Dotakne se tudi tistih prepričanj in delov nas, ki smo jih v vsakdanjem življenju že zdavnaj odrinile na stran, ker niso v neposredni povezavi z našim vsakdanom. Nosečnost pa prinese prevetritev naših temeljev. Pogosto ženske nezavedno predelujejo izkušnje iz svojega otroštva, odnos z materjo in/ali očetom; to je del zdravljenja notranjega otroka, da bi se odprla skrbi za svojega novega otroka. Je ustvarjanje psihičnega prostora za otroka. Pogosto ženske sanjajo tudi bivše partnerje; zopet nezavedno razčiščujejo s preteklostjo, režejo vezi, da bi se v polnosti predali novi družinski celici, v katero prihaja otrok. Ženska predeluje tudi spremembo vloge in identitete iz Dekleta v Mati. Sanje se skozi trimesečje tudi spreminjajo in vključujejo tudi prilagajanje na različne zahteve vsakega tromesečja. Zaradi vseh teh razlogov so sanje lahko zelo žive, globoke in pretresljive. S tem ni nič narobe in ni razlog za preplah. Sanje nam ponujajo priložnost ustvariti več psihičnega prostora za svojo novo vlogo in za otroka, tako da na površje nosijo globoke, pogosto pozabljene vsebine, da bi jih ozavestile, predelale in spustile.

Kdaj nosečnica pogosteje sanjajo? Ali na to vpliva, v katerem trimesečju so ali življenjski slog?

To je odvisno od nosečnice do nosečnice. Sanje se skozi trimesečja spreminjajo. V prvem trimesečju se dogajajo najbolj silovite telesne spremembe (pogosta je tudi slabost), ki jih ženska psiha predeluje. Prav tako v prvem tromesečju ženska sprejema nosečnost in se navaja na dejstvo nosečnosti. Če je nosečnost presenečenje in/ali je nezaželena, bo to obdobje toliko bolj intenzivno, kar se bo odražalo tudi v sanjah. Ženska psiha bo močno vzvalovana, ko bo sprejemala dejstvo nosečnosti in ga poskušala integrirati v življenje. Tudi ko je nosečnost načrtovana in želena, se psiha ženske ukvarja s sprejemanjem nosečnosti.

V drugem tromesečju je sprejemanje dejstva nosečnosti praviloma zaključeno in nastopi mirno in prijetno obdobje - tako telesno, kot duševno. To je tudi čas, ko mame prvič začutijo otrokove gibe in ga začno dojemati bolj otipljivo, z njim vzpostavijo nov odnos, bolj se zavedajo njegovega obstoja. V prvem tromesečju je bil otrok še abstrakten pojem, zdaj pa je realna oseba v trebuhu, ki naznanja svoj obstoj! Zato je to praviloma čas ljubečih misli do otroka, uživanje ob ideji materinstva, veselo pričakovanje. V sanjah se zaradi novo vzpostavljenega odnosa z otrokom lahko živo pojavi podoba otroka, lahko tudi predaja sporočila oziroma komunicira. Preko sanj se predvsem vzpostavlja stik z otrokom, odnos z otrokom.

V tretjem tromesečju postane nosečnost fizično zahtevnejša, približuje se porod. Pogosto ženske sanjajo porod. Lahko sanjajo tudi intenzivne prizore iz narave, na primer cunami, izbruh vulkana itd., ki predstavljajo energijo poroda. Skozi sanje ženske predelujejo tudi strahove pred porodom. V primeru, da so strahovi močnejši in da jih sama ne more predelati, je priporočljivo, da obišče terapevta/ko, kajti kvalitetna priprava na porod lahko v veliki meri izboljša doživljanje poroda, pa tudi porodni izid. Obdobje čakanja na porod je obdobje povečane instinktivnosti in intuitivnosti, prebujajo se globlje plasti naše narave, bolj prvinske in naravne, saj se pripravljamo na eno od najbolj instinktivnih, globokih in presunljivih izkušenj v življenju. V pozitivnih okoliščinah ženske to ne prestraši, ampak jo odpira novim močem v sebi, uživa v prebujeni instinktivni občutljivosti in novi izkušnji telesa, spolnosti.

Včasih lahko sanje nosečnice prerastejo v prave nočne more. Kako se lahko ženska umiri?

Sanje so izraz nezavednega in težko se bomo pomirili z racionalno razlago. Vsekakor se je smiselno povprašati, od kod take vsebine, takšni strahovi, se poglobiti vanje, soočiti z njimi in jih tako odpraviti. Temu so sanje tudi namenjene - da nas soočajo z vsebinami in osvobajajo. Včasih za to potrebujemo strokovno podporo.

Neposredno ob prebujenju, ko smo pod vplivom močnih in intenzivnih čustev in/ali med dnevom, ko nas preplavijo intenzivna čustva, je v pomoč, da prikličemo ljubezen in se v mislih obdamo z zaščitnim oblakom, pošiljamo ljubezen otroku in mu zagotovimo, da je vse v redu, globoko dihamo.

Ali lahko v sanjah iščemo globlji pomen, skrito sporočilo? Lahko verjamemo, da se bodo v prihodnosti uresničile?

Sanje vsekakor imajo globlji pomen in niso dobesedne, prav tako niso nek nesmiselni produkt psihe. Sanje so simbolne podobe in nam na simbolni način kažejo, s katerimi vsebinami se soočamo, nakazujejo nam rešitve psihičnih napetosti, včasih preko močnih podob in čustev ustvarjajo katarzo in transformacijo občutkov, učinek "aha" in nek nov pogled na situacijo. Zelo zelo redko so sanje dobesedne ali celo napoved prihodnosti. To se zgodi v redkih in izjemnih okoliščinah, ko je oseba na poseben način povezana s svojim nezavednim. Običajno pa so sanje simbolne in so tu, da bi nam pomagale razumeti in reševati življenjske izzive.

Nam s sanjami otrok, ki ga nosimo pod srcem, nekaj sporoča?

Lahko se zgodi, da preko sanj otrok komunicira z nami. Spoznanja pre- in perinatalne psihologije kažejo, da je otrok v maternici zavesten, v odnosu z materjo in okoljem, čustvuje, se odziva. Toda vez mame in otroka v maternici se skozi sanje praviloma ne kaže dobesedno - da bi mama sanjala, da ji otrok nekaj konkretno govori. Mama in otrok sta povezana na globlji ravneh, preko nezavednega, torej predvsem na ravneh, ki se jih mama ne zaveda. Njuna komunikacija se vrši preko hormonov, preko deljenja čustvenih in razpoloženjskih vplivov. Otrok se v maternici "marinira" v nezavednem svoje matere; to pomeni tudi v njenih nerazrešenih otroških izkušnjah, izkušnjah z njenimi starši in preteklim življenjem, v vsem, kar mama potlačuje in zanika, česar se boji, pa tudi česar se veseli in kar upa. Vpliv otroka na sanje se običajno manifestira podobno kot vpliv ovulacije/menstruacije na sanje; ob ovulaciji pogosto sanjamo jajca, dojenčke, mladičke itd., ob menstruaciji bolj transformativne podobe. To je vpliv fiziologije na oblikovanje sanj. Otrok je z mamo v odnosu predvsem preko fiziologije - s svojimi hormoni (če mama ne vzpostavlja zavestnega stika z njim preko pogovorov, vizualizacij itd.). Njegov stres, stiska, strah, veselje, udobje, ugodje se lahko preko fiziologije prikradejo v sanjske podobe. Ženska lahko takšne podobe prepozna preko intuitivnega občutka, da so te podobe otrokove, da ne pripadajo njej.

Je prav, da se nosečnica z nekom pogovori, če jo spremljajo čez dan in je zaradi sanj obremenjena?

Vsekakor. Če jo sanje, pa tudi čustva, razpoloženja in misli, ki ji hodijo po glavi, vznemirjajo in obremenjujejo, je to znamenje, da se ji dogaja nekaj intenzivnega in nekaj, kar preplavlja njeno zavest, s čimer se zavest s svojimi trenutnimi orodji ne more soočiti. Obisk terapevtke razbremeni te napetosti ter ustvari okolje, v katerem lahko mama te vsebine razišče in razreši, s čimer se osvobodi, ustvari prostor in lahko svojo nosečnost, prihajajoči porod in materinstvo doživlja bolj osvobojeno, razbremenjeno in radostno. Škoda bi bilo, da tega ne bi storila in bi bila njena nosečnost in materinstvo po nepotrebnem obremenjena s temnim oblakom stiske.