Deset let neuspehov

Prvi poskus umetne oploditve je spodletel. “Bila sem tako razočarana,“ se spominja Amanda, vendar ni niti pomislila, da jo čakajo še slabše novice. Nekaj mesecev pozneje se je onesvestila zaradi hudih bolečin v trebuhu in končala v bolnišnici, kjer so ji povedali, da je zanosila, in to naravno. “Nekaj minut pozneje sem izvedela, da je nosečnost zunajmaternična.“ Plod se je razvijal v jajcevodu, kar je lahko nevarno tako zanj kot za mamo, zato so ji morali jajcevod odstraniti, skupaj z njim pa tudi plod.

Amanda in Darren sta bila po tem še bolj odločena poskušati, dokler se jima ne rodi zdrav dojenček. Nekaj mesecev po operaciji je šla Amanda na drugo umetno oploditev, nato še na tretjo, četrto … vse do 15., vendar so bile vse neuspešne. Denarno so jima pomagali starši, vzeti sta morala tudi dodatno hipoteko na svojo hišo v Rushdenu, vendar so bila po desetih letih njuna sredstva izčrpana in njuno upanje je skoraj ugasnilo. Razen ene, ki se je končala s spontanim splavom, ni bila uspešna nobena umetna oploditev. Vmes je Amanda še enkrat zanosila naravno, vendar spet zunajmaternično, in ostala še brez drugega jajcevoda.

Ga lahko donosim jaz?

Po zadnjem poskusu umetne oploditve pred petimi leti sta se odločila, da bosta otroka posvojila. “Oba z Darrenom sva čutila, da preprosto ne moreva več tako naprej,“ se spominja Amanda. Ko se je o svoji nameri pogovarjala z mlajšo sestro Samantho, ki je takrat že imela dva otroka, pa je dobila nepričakovano ponudbo. Samantha ji je predlagala, da jima otroka donosi ona in po začetnem presenečenju je Amanda na to z veseljem pristala.

Po šestih mesecih preiskav, pregledov in obiskov pri psihologu so Amandi zopet odvzeli nekaj jajčec, jih oplodili z Darrenovimi semenčicami in oplojena jajčeca vstavili v Samanthino maternico. Nihče ni verjel, da bo že prva umetna oploditev uspešna. “Ko naju je Sammy nekaj tednov pozneje poklicala z novico, da je noseča, sva bila z Darrenom navdušena,“ pravi Amanda, ki je nato nosečo sestro spremljala na vsak pregled. Ko so izvedeli, da Samantha pod srcem nosi deklico, sta navdušena bodoča starša končno lahko storila nekaj, kar sta si že prej dolgo želela – opremila otroško sobo.

Esme se je rodila septembra 2008, Samantho pa sta med porodom spremljali Amanda in njuna mlajša sestra Michelle Allen. Prva je novorojenko pestovala njena biološka mati, kmalu pa se jim je pridružil tudi Darren, ki so ga tako kot mlado mamico ob pogledu na svojo prvorojenko oblile solze sreče. “Ne znam opisati, kako hvaležna sem za darilo, ki mi ga je dala Sammy. Z Esme smo končno postali družina.“ Po rojstvu prvorojenke zakonca Gudz od sreče nista niti pomislila, da bi poskusila spočeti še kakšnega otroka, vendar sta bila v to kmalu prisiljena …

Mali čudež

Spomladi 2010 sta dobila iz bolnišnice pismo, da imata tam shranjenih še osem zarodkov in da lahko plačata, da jih še naprej shranjujejo, jih podarita v znanstvene namene, pustita, da odmrejo, ali jih podarita kakšnemu drugemu paru. Nobena od možnosti jima ni bila všeč in začela sta razmišljati, ali naj še zadnjič poskusita z umetno oploditvijo. Zdelo se jima je, da bi bila to za njune zarodke še najboljša rešitev.

Zopet sta potrebovala pomoč, vendar sta se odločila, da za pomoč ne bosta prosila Samanthe, saj je zanju storila že več kot dovolj. Tokrat jima je pomagala tretja Amandina sestra, mati dveh otrok Ellen. Napisala ji je ček, ki je pokril stroške posega. Odmrznili so vseh osem zarodkov, vendar so preživeli le štirje, od teh pa sta bila le dva primerna in so ju vstavili v Amandino maternico. Amanda ni upala niti pomisliti, da bo oploditev tokrat uspešna, ko pa je vseeno zbrala pogum in naredila nosečniški test, je bil ta pozitiven.

Ne pritožuje se

Amandina nosečnost je potekala brez težav in ko je marca prišel čas poroda, ji je pomoč zopet ponudila Michelle, ki je še brez otrok, in popazila na malo Esme. Thea je na svet prijokala z načrtovanim carskim rezom in čeprav je od svoje sestrice mlajša dve leti in pol, sta biološko dvojčici.

“Trenutek ko sva jo prinesla domov, je bil zelo čustven. Nikoli nisva upala pomisliti, da bo Esme dobila malo sestrico, in ko sva ju videla skupaj, je bilo nepozabno.“ Še sedaj komaj verjame, da je res mamica dveh otrok. “Moja porodna babica se rada pošali, da sem verjetno edina mama, ki se nikoli ne pritožuje, ko mora sredi noči vstati. Vendar sem tako navdušena, ker sem mama, da me nočno hranjenje ne moti. Navdušena sem, da imam čudoviti hčerki. Počutim se kot najsrečnejša mama in sestra, saj so me Samantha, Michelle in Ellen podpirale na vsakem koraku!“

Preberite si še o Britanki, ki je svojima otrokoma sama izbrala spol.

Svoje mnenje lahko izrazite na naši Facebook strani ali pa se nam samo pridružite s klikom na