V čem je razlika med maternično pregrado – septumom, in dvorogo maternico? O kakšni nepravilnosti govorimo in kako resna je?

Če je maternica v svojem zgornjem delu zunaj in znotraj razcepljena v dva rogova, v spodnjem delu pa samo pregrajena, govorimo o dvorogi maternici. Le pregrajena maternica pa je zunaj enotna in pravilne hruškaste oblike, njena notranjost oziroma maternična votlina pa je pregrajena. Pregrada je lahko popolna ali pa delna. Če je maternica deloma pregrajena le z majhno pregrado, jo imenujemo obokana maternica. Maternične pregrade na zdravje ženske sicer ne vplivajo.

Že dolgo vemo, da večje maternične pregrade neugodno vplivajo na potek nosečnosti. Z lastnim raziskovalnim delom v Ljubljani na Ginekološki kliniki pa smo ugotovili, da tudi majhne pregrade, podobno kot večje, zelo pogosto povzročijo nosečnostne nepravilnosti. Ženske z veliko in majhno maternično pregrado praviloma nosečnost v več kot 70 odstotkih izgubijo kot naravni splav, če pa ženska ne splavi, je pogost prezgodnji porod – blizu 40 odstotkov vseh porodov pri ženskah s pregrajeno maternico. Ugoden potek prve nosečnosti pa ne izključuje neugodnega poteka v naslednji nosečnosti.

Je dvoroga maternica prirojena ali pa razlog zanjo tiči drugje?

Gre za prirojeno razvojno nepravilnost. Maternica in zgornji dve tretjini nožnice se pri plodu ženskega spola razvijeta iz dveh cevi. V predelu bodoče maternice in nožnice se cevi združita. Iz spodnjega predela skupne cevi se razvije v nožnica, iz zgornjega pa se razvije maternica. Vmesna pregradna stena nožnice in maternice do rojstva deklice navadno popolnoma zakrni in izgine. Zaradi nepravilnosti pri izginevanju pregrade lahko nožnica in maternica ostaneta delno ali popolnoma pregrajeni. Zaradi nepravilnosti pri nastanku in združevanju teh cevi in pri izginevanju njune vmesne pregradne stene lahko poleg omenjenih nastanejo še mnogotere druge razvojne nepravilnosti ženskih rodil. V nekaterih družinah so razvojne nepravilnosti maternice pogostejše. Dednostni dejavniki nastanka razvojnih nepravilnosti notranjih rodil so zapleteni in doslej še niso bili docela pojasnjeni.

Kako pogoste so nepravilnosti maternice?

Po približni oceni najdemo dvorogo maternico pri manj kot enem odstotku žensk, pregrajeno maternico najdemo pri dveh do treh odstotkih žensk. Obokana maternica je najpogostejša in najdemo jo pri približno petih odstotkih žensk.

Ali lahko dvorogo maternico odkrijemo šele, ko pride do težav? Kakšni so 'simptomi', pri katerih lahko ženska posumi, da nekaj ni povsem v redu?

Še nekaj let nazaj smo maternične nepravilnosti ugotavljali le s kontrastno rentgensko preiskavo, s katero smo lahko ugotovili le večje razvojne nepravilnosti maternice. Rentgensko preiskavo smo napravili le v primeru težav, kot so zmanjšana plodnost, vnovične spontane prekinitve nosečnosti, vnovični prezgodnji porodi in po porodih v medenični vstavi ter tudi po drugih porodniških zapletih.

Leta 1987 smo v ginekološko diagnostiko uvedli vaginalni ultrazvok, leta 1993 pa operativno histeroskopijo. Po uvedbi novih diagnostičnih postopkov in manj invazivnih kirurških tehnik je postalo možno razvojne nepravilnosti odkriti in odstraniti, še preden se pojavijo težave. Obenem je postalo možno odkriti in kirurško odstraniti tudi manjše maternične pregrade. Teh pred uvedbo ultrazvoka in histeroskopije nismo mogli ugotavljati, splošno mnenje pa je bilo, da manjše pregrade klinično sploh niso pomembne. Danes vemo, da so majhne pregrade v tako imenovani obokani maternici zelo pogosto tudi pomembna ovira pri normalni rodnosti ženske. Manjše in večje pregrade danes odstranjujemo histeroskopsko in taki izgine tudi njen neugodni vpliv na rodnost ženske. Klasični operativni poseg s prerezom trebušne stene je tako potreben le še v primerih dvoroge maternice.

Kako poteka operativni poseg?

Poseg poteka s tako imenovano Strassmanovo operacijo, s prerezom trebušne stene in maternice. Po takem posegu lahko ženska zanosi šele po šestih mesecih. Praviloma se po takšnih operacijah pri porodu odločimo za carski rez.

Pri ostalih oblikah pregrajene maternice so endoskopske t. j. histeroskopske operacije popolnoma izpodrinile klasične operacije. Maternični vrat ustrezno razširimo, v maternično votlino uvedemo histeroskop, maternično votlino s pomočjo tekočine razširimo, nato pa endoskopsko potrdimo diagnozo in maternično pregrado elektrokirurško prekinemo. Poseg je kratek. Navadno ga izvršimo v kratki splošni anesteziji. Bolnico po enem dnevu ali še isti dan odpustimo v domačo oskrbo. Predpišemo ji mirovanje in en teden bolniškega staleža, ženska pa lahko brez skrbi zanosi en mesec po posegu. Ženske imajo po tej operaciji tudi vse možnosti za nekompliciran vaginalni porod.

Ali dvoroga maternica nujno povzroča težave v nosečnosti? Ali ogroža tudi življenje noseče ženske?

Pri ženskah z nepravilnostmi v maternici so težave prej pravilo kot izjema. To še posebej velja za dvorogo maternico. Življenje noseče ženske je le izjemoma ogroženo, predvsem zaradi zapletov pri porodu.

Kakšne motnje so lahko v razvoju ploda, če ženska zanosi s takšno obliko maternice, in kakšni so morebitni zapleti med nosečnostjo? Kakšno tveganje to pomeni za žensko in ali lahko sploh donosi?

Čim bolj izrazita je razvojna nepravilnost maternice, tem večja je verjetnost za neugoden potek nosečnosti. Danes vemo, da je tveganje za neugoden potek nosečnosti močno povečano tudi pri ženskah z majhno pregrado ali tako imenovano obokano maternico. Prav mi smo dokazali, da lahko tudi majhne razvojne nepravilnosti maternice neugodno vplivajo tako na zanositev kot tudi na potek nosečnosti. Možnosti za zanositev so pri večji pregradi sedemkrat, pri manjši pregradi pa dvakrat manjše. Verjetnost, da ženska splavi, pa je pri majhni pregradi 12-krat večja, pri večji pregradi pa kar 25-krat večja.

Je zdravljenje uspešno?

Praviloma je kirurško zdravljenje pri pravilno izvedeni operaciji uspešno. Tako v pogledu zanositve kot tudi v pogledu uspešne donositve. Tveganje za neugoden potek nosečnosti se po pravilno izvedeni operaciji izenači s tveganjem pri zdravih ženskah. Verjetnost, da bo ženska rodila živega otroka po prenosu zarodkov v postopku oploditve z biomedicinsko pomočjo, je po odstranitvi maternične pregrade od 15- do 30-krat večja kot pri ženski, ki ji pregrade nismo odstranili. Večje razumevanje pomena materničnih nepravilnosti je marsikateri ženski omogočilo srečno materinstvo.

Kako ukrepamo, če je ženska zanosila, še preden so ugotovili, da ima dvorogo maternico? Kako pomagamo, da je izid nosečnosti lahko uspešen?

Včasih je potrebna operacija, pri kateri s krožnim šivom okoli materničnega vratu poskusimo preprečiti prezgodnje odpiranje materničnega vratu. Predvsem pa nosečnici predpišemo čim več mirovanja in ustrezno perinatalno oskrbo ter upamo na ugoden potek dogodkov.

Kaj pa je znak, da imate policistične jajčnike?

Svoje mnenje lahko izrazite na naši Facebook strani ali pa se nam samo pridružite s klikom na