Bibaleze.si

Zato je dobro jemati folno kislino

Špela Zupan

Prehrana v nosečnosti

0
17. 07. 2020 08.51

Otroci mamic, ki so v prvem trimesečju nosečnosti jedle oreščke, so imeli višji inteligenčni kvocient, boljši spomin in močnejšo osredotočenost, je pokazala nedavna raziskava španskih raziskovalcev. Oreščki so med drugim tudi bogati vir folne kisine, ki dobro vpliva na pravilen razvoj ploda.

Nosečnica

Pretekle raziskave so že podprle trditve, da uživanje oreščkov zniža tveganje za visok krvni pritisk, sladkorno bolezen in oksidativni stres. Prav tako naj bi ščitili pred pešanjem s starostjo povezanih kognitivnih sposobnosti, ki lahko vodijo v demenco. Tokrat pa so prvič raziskovali dobrodelne učinke njihovega uživanja v nosečnosti.

V raziskavi Inštituta za globalno zdravje v Barceloni, ki jo je vodil Jordi Julvez, je sodelovalo 2208 žensk in njihovih otrok v osemletnem obdobju. Mamice so med prvim in tretjim trimesečjem izpolnile vprašalnik o prehrani v nosečnosti, otroci pa so opravljali teste motoričnih in kognitivnih sposobnosti pri letu in pol ter pri petih in osmih letih.

Raziskava, objavljena v European Journal of Epidemiology, je pokazala, da so se pri testih veliko bolje odrezali otroci, katerih matere so v prvem trimesečju uživale v povprečju okoli 70 gramov katerih koli oreščkov. Lažje in dlje so ostali osredotočeni, imeli so boljši spomin in višji inteligenčni količnik.

Ravno oreščki so odličen vir folne kisline in maščobnih kislin in raziskovalci verjamejo, da zadosten vnos omenjenih hranil v nosečnosti dobro vpliva na zgodnji razvoj zarodka, predvsem živčevja. Ob pomanjkanju folne kisline je namreč večje tveganje za nepravilni razvoj ploda – folna kislina ima dokazano ključno vlogo pri sintezi DNK in aminokislin ter pomembno vlogo pri delitvi celic zarodka in ploda. Pomembna je za njegovo zdravo rast, nujna je za pravilen razvoj živčnega sistema, hrbtenice, možganov in lobanje. Po zadnjih podatkih lahko tudi prepreči srčne okvare.

Ginekologi priporočajo povečan vnos folne kisline vsaj v prvem trimesečju nosečnosti, pa tudi štiri mesece pred pričakovano zanositvijo (seveda, če je načrtovana). Mamice naj bi jo jemale tudi med dojenjem, s čimer bi zagotovile, da bi dojenček z mlekom dobil zadostno dnevno količino folatov.

Zelo je pomemben vnos folne kisline ravno v prvih tednih nosečnosti. Že četrti teden po spočetju se namreč v zarodku razvije nevralna cev oziroma hrbtenični kanal. Zapira se med 24. in 27. tednom in se zaradi pomanjkanja folne kisline lahko ne zapre pravilno. Lahko nastanejo okvare glave in hrbtenice, večja je nevarnost za splav ali mrtvorojenega otroka in za pojav volčjega žrela. Najpogostejša posledica napačno zraščenega hrbteničnega kanala je spina bifida in zaradi okvare nevralne cevi je lahko otrok možgansko in telesno prizadet vse življenje.

Običajna potreba folne kisline za odraslega človeka je po priporočilih 200 mikrogramov na dan, kar načeloma dobimo s pravilno in raznovrstno hrano. Manj imajo običajno folne kisline ženske, ki jemljejo kontracepcijske tablete, zato je zanje priporočljivo, da jo začnejo jemati takoj, ko se odločijo zanositi, in da zanosijo šele po treh mesecih po prenehanju uporabe zaščite. Priporočen vnos za nosečnice od zanositve in vsaj do tretjega meseca nosečnosti je 400 mikrogramov dnevno, enako količino se priporoča tudi za doječe matere in ženske, ki želijo zanositi. Toliko praviloma težko dobimo samo s hrano, zato je priporočeno jemanje prehranskih dodatkov s folno kislino.

Nosečnice in doječe mamice imajo drugačne prehranske potrebe. Zanje je priporočljivo jemanje dodatkov s folno kislino.
Nosečnice in doječe mamice imajo drugačne prehranske potrebe. Zanje je priporočljivo jemanje dodatkov s folno kislino.FOTO: Dreamstime

Koliko moramo pojesti, da zadostimo dnevnim potrebam po folni kislini?

V nekaterih državah že načrtno dodajajo folno kislino k določenim živilom, največkrat moki, da bi na nacionalni ravni znižali tveganje za prirojene napake. Folate naravno najdemo v številnih živilih, na primer v zeleni solati, špinači, blitvi, brokoliju, špargljih, brstičnem ohrovtu, cvetači, fižolu, grahu, semenih in oreščkih, polnozrnatih žitaricah, leči, krompirju, koruzi, rdeči pesi, čičeriki, korenju, mesu, jetrih, medu, marelicah, breskvah, meloni, avokadu, bananah, jagodah, malinah, grenivkah, pomarančah ...

In koliko moramo pojesti za zadostitev dnevnih potreb s folno kislino? Odvisno od načina priprave hrane, med katerim se lahko tudi izgubi določen del prehranske vrednosti. A na srečo lahko določena živila bogata s folno kislino uživamo kar surova. Ena velika pomarančna recimo vsebuje 55, 30 gramov orehov vsebuje 30, srednje velika banana 23, 30 gramov surove špinače 60, 180 gramov kuhanega fižola pa 130 mikrogramov folne kisline.

Folati so naravni vitamini iz skupine B, ki so v hrani in pijači. Folna kislina pa je umetna snov v prehranskih dodatkih. Telo jo lažje izkoristi kot folate, obenem pa lahko enostavno nadzorujemo njen vnos.

Posvetujte se z ginekologom

O prehrani med nosečnostjo in tudi o jemanju dodatkov s folno kislino se posvetujte z ginekologom, predvsem kronične bolnice in nosečnice z epilepsijo. Ženske, ki so v predhodni nosečnosti nosile plod z napako živčevja in hrbtenice, morajo recimo jemati še večje količine folne kisline vse do poroda. In tako kot povsod, je treba tudi tukaj biti zmeren. Zgornja meja dnevne količine folne kisline je okoli 1000 mikrogramov, saj je lahko v prevelikih količinah škodljiva.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

Komentarji (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
Bibaleze
Bibaleze
SLEDI NAM:
Bibaleze.si
Oglaševanje Uredništvo PRO PLUS Moderiranje Piškotki Politika zasebnosti Splošni pogoji Pravila ravnanja za zaščito otrok
ISSN 2630-1679 © 2024, Bibaleze.si, Vse pravice pridržane Verzija: 855