Janko in Cvetka Ferjuc se z glino ukvarjata že več kot 30 let. Nekega dne se je pri njih oglasil danes že pokojni  pater Ašič in jima razložil, zakaj je glina tako zdravilna in kako mora biti pripravljena. Takrat se je z glino začela ukvarjati vsa družina; začeli so jo pripravljati tudi za samostan v Stični, kamor jo dobavljajo še danes.

V glini je življenjska moč

Glina je bila že od nekdaj človeku v veliko pomoč. Poleg sonca, zraka in vode, od katerih prejema temeljno življenjsko moč, je glina najmočnejše sredstvo za fizično regeneracijo. V glino so zaupali že Egipčani, ki so jo uporabljali za mumifikacijo umrlih, kar pomeni, da so poznali njeno očiščevalno moč. Hvalila sta jo tudi zdravnika - Arabec Avicena in znameniti grški strokovnjak za anatomijo Galen. O glini se je kasneje obširno razpisal tudi rimski naravoslovec Plinij v svoji knjigi Zgodovina narave.

Naravno zdravilo

Glino so uporabljali že v antiki, danes pa je znova našla svoje mesto v naravnem zdravilstvu. Največ so k temu prispevala velika nemška imena naravne medicine kot so Kneipp, Kuhn, Just in Felke. Župnik Kneipp je dragocene zapiske o zdravljenju z glino zapustil knjigarnarju Adolfu Justu. Pod njegovim vplivom se je zdravljenje z glino zelo razširilo.

Zakaj je tako zdravilna?

Glina vsebuje silicij, aluminij, železo, kalcij, magnezij, natrij in kalcij. Učinkuje podobno kot nekatera zdravila, zlasti antiseptiki. Deluje selektivno, hkrati pa spodbuja obnavljanje zdravih celic. Izredno pomembni lastnosti gline sta absorpcija in ionska izmenjava. Glina deluje protivnetno, antiseptično, protiinfekcijsko, protignojno in absorpcijsko deluje na pline ter bakterije.

Več vrst gline

Poznamo belo, sivo, rjavo, rdečo in zeleno glino. Glina, ki jo kopljejo v najglobljih zemeljskih plasteh, je siva. Ta naj bi bila tudi najbolj učinkovita pri bolezenskih težavah. Dobro pripravljena glina je tista, ki je posušena na soncu in ni bila v dotiku s kovino. Glino uporabljamo hladno, mlačno ali vročo, odvisno od primera zdravljenja. Topla mora biti glina za obnavljanje kostnega tkiva, za ledvice, mehur, jetra, pljuča, trebuh, želodec. V primeru vnetja naj bo hladna, pri oteklinah pa obvezno hladna. Ko glino segrevamo, ni dobro, da pride v neposreden stik z virom vročine. Če hočemo v celoti ohraniti vse lastnosti gline, bo vodna kopel, temperature od 55 do 60 stopinj Celzija, najprimernejša za segrevanje gline.

Kako deluje?

Glino uporabljamo kot napitek, glinene obloge in povitke. Če jo uživamo, glina deluje čistilno in iz telesa odstrani strupene snovi. Razstruplja prebavni trakt, izloča notranje parazite, krepi imunski sistem, pomaga pri zastrupitvi z živim srebrom, pri pomanjkanju mineralov, razstrupljanju jeter ter bakterijskih zastrupitvah s shrano. Na splošno za glino lahko rečemo, da opravlja dve dejavnosti. Vsrka škodljive snovi, za katere poskrbi, da se potem skupaj z njo tudi izločijo, ter obnavlja zunanje in notranje telesne organe in psihično energijo. Ko užijemo glino, se ta po krvnem in limfnem sistemu usmeri v oboleli organ, čez nekaj dni pa se s strupenimi snovmi izloči. Glina absorbira in nevtralizira strupe ter je nadvse učinkovita pri slabokrvnosti in pomanjkanju rdečih krvnih telesc.

Glineni napitek tudi za nosečnice

Glineni napitek (z leseno žličko zajamemo glineni prah in ga zamešamo v kozarec vode) si pripravimo zvečer in naslednje jutro na tešče spijemo le vodo. Ta je prijetnega okusa, kot studenčnica. Napitek pijemo tri tedne, potem naredimo teden dni premora in ponovno pijemo tri tedne. Zgolj v preventivne namene to ponovimo od dva do trikrat na leto. V primeru bolezni pa lahko glino pijemo tudi do pol leta s tedenskimi pavzami (1teden pijemo, 1 teden ne). Na začetku priporočamo samo glineno vodo, usedlino pa zavržemo. Sčasoma se bo telo nanjo navadilo in takrat lahko popijemo tekočino z usedlino vred. Zdravljenje z glino nima stranskih učinkov, pozorni pa moramo biti pri visokem krvnem tlaku ali če jemljemo antibiotike. Pri visokem tlaku uživamo glino vsak drugi dan, kadar jemljemo antibiotike, pa gline ne uživamo.

Glinene obloge

Glino nanesemo na bombažno krpo z lesenim nožem ali kuhalnico (ne smemo uporabljati kovine) od 5 mm do 2 cm na debelo, potem jo položimo neposredno na obolelo mesto in pritrdimo bodisi s plenico ali povojem. Nikoli ne uporabljamo polivinila ali folije! Tkanina namreč omogoča kroženje zraka, ki obkladke ohlaja. Oblogo imamo na telesu od ene do štirih ur. Lahko jo damo na obolelo mesto tudi ponoči, vendar mora biti debelina še enkrat večja od običajne. Če zdravimo zagnojeno rano, moramo obloge menjati vsako uro. Ko se rana ne gnoji več, lahko pustimo oblogo na telesu do ure in pol, ko pa se začne tkivo celiti, menjamo obloge vsake tri ure. Pri zdravljenju notranjih organov (jetra, ledvice, želodec) pustimo obloge na telesu najmanj dve uri ter največ do tri ali štiri ure. Po uporabi glino zavržemo, ker je prežeta s strupenimi snovmi. Obloge uporabljamo najmanj 10 dni.