Kakšni so idealni pogoji za zanositev in v kolikšnem odstotku ta običajno uspe?
Idealni pogoji za zanositev so družbeni in zdravstveni. Slonijo na skupni želji partnerjev po potomstvu, na neoporečnem stanju reproduktivnega trakta (kjer so ovariji, spermiji in maternica dopolnilnega pomena) in skrbi za sprejem in vzgojo bodočega otroka (tukaj odigravajo pomembno vlogo zrelost in starost staršev in njihovo dobro zdravstveno stanje).

Ob idealnih pogojih 25 odstotkov žensk zanosi v prvem mesecu, 50 odstotkov v naslednjih šestih mesecih, okrog 80odstotkov pa do konca leta. Ostalih 20 odstotkov žensk bo rabilo še dodatno leto.
Zato obstajata dve definiciji neplodnosti. Po kriterijih Svetovne zdravstvene organizacije je neploden par tisti, ki po 12 mesecih skupnega življenja brez uporabe kontracepcije ne zanosi. Evropsko združenje za reprodukcijo in embriologijo priporoča pa, da se mejo neplodnosti razširi na 24 mesecev.

Bi morali bodoči starši, preden se odločijo za otroka, na kaj še posebej paziti (način življenja, prehrana, okolje)?
Zaradi zahtev sodobnega načina življenja (zaposlitev, kariera) se ženska pogosto odloči za otroka pozneje kot nekoč, kar je v nasprotju z naravo: plodnost je maksimalna ob 25. letu starosti, srednja ob 30. letu in kar nizka po 35. letu. Tudi pri moškem, starejšem od 35 let, naj bi se kakovost jedra spermijev slabšala, kar lahko pripelje do neplodnosti.
Prekomerna telesna teža tako pri ženski kot pri moškem lahko moti delovanje reproduktivnih hormonov, kar povzroča znižano izdelovanje in slabo kakovost ženskih in moških gamet. Zato je hujšanje eden izmed prvih načinov zdravljenja neplodnosti.
Sestava hrane z antioksidanti (razni vitamini in oligoelementi) vpliva na plodnost. Poleg preprečevanja prirojenih napak pri otroku lahko pričakujemo, da bo dodajanje zdravilnih snovi v prehrano izboljšalo oploditvene sposobnosti.
Kar se tiče okolja, ne smemo pozabiti na razvade: tobak, alkohol in mamila.
Tobak znižuje plodnost pri ženski in moškem. Če moški prekomerno pije, se čas do zanositve podaljša. V postopkih IVF je pri ženskah, ki pijejo, manj oocitov, manj nosečnosti in več splavov. Pri ženskah, ki redno uživajo marihuano, sta cikel in lutealni del krajša, pri moških sta znižana vrednost testosterona in število spermijev. Če oba partnerja uživata marihuano, pridobimo v pogojih IVF (klasična oploditev in vitro) manj jajčnih celic in zarodkov. Pri partnerjih, ki si želijo otroka, je prepoved tobaka utemeljena zahteva.
Psihološke motnje lahko povzročajo neplodnost. V naravnih ciklih so pri ženskah z visoko stopnjo stresa in/ali negativnim psihološkim stanjem cikli daljši in stopnje zanositve nižje. V stimuliranih ciklih pa sta odziv na stimulacijo in stopnja zanositve in rojstev nižja.
Poklici kot so npr. varilec težkih kovin, voznik in delavec v toplotnih razmerah predstavljajo večje tveganje za motnjo v nastajanju moških gamet.
Koliko odstotkov parov pri nas in v tujini ima težave s plodnostjo in zakaj je teh vedno več?
Težave pri želeni zanositvi ima 10–15 odstotkov parov. Ni pa dokazov, da je danes tega več.
O negativnem vplivu onesnaženosti zaradi škodljivih snovi, ki motijo normalen razvoj reproduktivnih žlez, lahko sumimo le na podlagi poizkusov na živalih in sporadičnih poročilih raziskovalnih študij pri človeku. Danes je prepovedana le izpostavljenost svincu, živemu srebru, ogljikovemu disulfidu, 2-bromopropanu in manganu – ki so edini strupi s priznano toksičnostjo za reprodukcijo človeka.
Z novimi spoznanji o toksičnosti nekaterih tehnologij (npr. mobilni telefoni pri moških znižujejo kakovost spermijev, prizadetost je pa odvisna od stopnje izpostavljenosti) in o morebitni škodljivosti sedentarnosti in ogrevanja planeta nasploh za delovanje mod – razvade, način dela in vremenske spremembe, značilni za današnji čas – lahko pričakujemo, da bo neplodnosti v bodoče več.
Kakšne so lahko težave pri ženskah oz. pri moških?
Iz podatkov Svetovne zdravstvene organizacije iz leta 1987 je razvidno, da je pri neplodnem paru ženskih vzrokov 39 odstotokov, moških vzrokov 20 odstotkov, pri 26 odstotkih sta vpletena oba, ženska in moški, medtem ko pri 15 odstotkih parov ne najdemo vzroka. Na podlagi spoznanj, pridobljenih v zadnjih 17 letih – odkar se je razvila specifična metoda, s katero premostimo moško neplodnost, in so bila omogočena raziskovanja na tem področju – lahko trdimo, da je moški enako kriv za neplodnost kot ženska, obenem se je delež nejasnih primerov znižal.
Pri ženski so danes na prvem mestu motnje ovulacije (največ je policističnih jajčnikov), sledijo jim zamašeni jajcevodi (zaradi nezdravljenega oz. slabo zdravljenega vnetja) in endometrioza (delci maternične sluznice, ki se posadijo po trebuhu in motijo delovanje jajčnikov in jajcevodov). Pri moškem so nespuščeno modo (prirojena napaka), varikokela (razširjena spermatična žila) in različne oblike vnetja najbolj pogoste napake. Pri obeh so genetske nepravilnosti pomembni dejavniki predvsem pri hudih oblikah. Čedalje več je tudi pacientov, ki so v otroštvu ali kasneje preboleli rakavo bolezen.
Na kakšen način jim lahko pomagate? Kako uspešni ste pri tem?
Par naj se zaradi neplodnosti posvetuje v okvirih priporočenih časovnih obdobij, po enem oz. dveh letih neuspeha. Vendar se mora ženska, starejša od 35 let, ali moški, ki ima nespuščeno modo ali je prebolel rakavo bolezen (rak moda), posvetovati čim prej.
Dovolj je lahko le nasvet: prekiniti s tobakom, shujšati, odkriti napačno zdravljenje (zdravilo, ki ga pacient jemlje zaradi druge patologije in je toksično za gamete, prekinemo po posvetovanju z zdravnikom).
Ko je motnja ovulacije dokazana (z meritvijo bazalne temperature), je stimulacija jajčnikov logično in uspešno zdravljenje. Kadar sumimo na endometriozo ali ugotovimo prirojeno napako maternice (septum), s kirurgijo premagljivo zamašitev jajcevodov ali neuspešno zdravljene policističnih jajčnikov, se odločimo za kirurški poseg, ko nam starost ženske to dovoljuje.
Zadnja stopnja zdravljenja pa so metode OBMP (oploditev z biomedicinsko pomočjo) in sicer intrauterina inseminacija, klasična oploditev in vitro (IVF) in mikromanipulacija ali metoda ICSI.
Metode se razlikujejo glede utemeljenost in po uspehu. Intrauterino inseminacijo delamo ob prehodnih jajcevodih in blagi moški neplodnosti; ta je manj obremenjujoča, kot sta IVF in ICSI, in z njo dosežemo do 15 odstotkov uspešnosti. IVF in ICSI sta načina zdravljenja vseh ostalih neplodnosti, uspeh pa je okrog ali nad 25 odstotkov.
Imajo pari kdaj zadržke pri določenem načinu pomoči – pri katerem in zakaj?
Pacienti so danes bolje osveščeni o posegih in metodah, zapletih in rezultatih. Pred zdravljenjem se udeležijo informativnega sestanka. Ob začetku zdravljenja tudi podpišejo pristanek.
Na splošno imajo pari veliko vprašanj z različnih področij:
- zdravstvena vprašanja – ali mi zdravila, ki jih bom jemala, lahko škodujejo, kakšne so lahko dolgoročne posledice hormonskega zdravljenja, ali bi lahko ob punkciji jajčnikov dobila anestezijo, da me ne bi bolelo, koliko otrok se bo razvilo in ali bodo zdravi;
- pa tudi moralno etične zadržke – koliko zarodkov se bo razvilo, kaj bo z njimi; strah pred nenaravnim posegom in manipulacijo zarodkov pripelje sicer redke pare, da se metodam IVF in ICSI odrečejo.
Preizkušnjo neplodnosti pari velikokrat opisujejo kot najbolj stresen dogodek v življenju.
Obravnava in zdravljenje neplodnega para zato zahteva od zdravnika veliko investicijo, od para pa je zaželeno zaupanje in tesno sodelovanje z upanjem, da stres znižamo in uspeh zvišamo.
Komentarji (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV