Patricia Bowden in Rhonda Turnbough, ki sta rodili v Italiji, sta za TheLocal.it razkrili, kaj je dobro vedeti pred porodom v naši zahodni sosedi. Zdravstveno zavarovani nosečnici pripada več pregledov v nosečnosti, zagotovoljena ji je tudi oskrba v porodnišnici. Samoplačljivi so samo alternativni porodi, kot na primer v babiški hiši, na domu, v zasebnih ustanovah. V porodni sobi je lahko poleg mamice še ena oseba, ki je praviloma očka, v porodnišnicah pa večinoma pričakujejo, da boste uporabljali svoje pleničke in da boste imeli svoja oblačila tako za novorojenčka kot tudi zase.

Na voljo so šole za starše in po izkušnjah Patricie in Rhonde so ljudje zelo odprti, družabni in prijazni. Nosečnicam vedno odstopijo sedež, prav tako so uvidevni do mladih mamic z dojenčki in malčki, pa čeprav so v vozičku. Prostovoljno se javijo, če lahko pomagajo nositi voziček po stopnicah, in ob morebitnem izpadu trme skušajo staršem pomagati pomiriti otroka. Na javnih parkiriščih so večkrat parkirni prostori za nosečnice in mlade mamice z otroki ter precej je igralnih površin in vsi otroci se igrajo med seboj, čeprav se morda ne poznajo od prej.

V Italiji se v bistvu kar izplača imeti otroka. Imajo eno najnižjih rodnosti na svetu - leta 2016 je imela tipična Italijanka samo 1,35 otroka. Družine imajo davčne olajšave in celotna družinska politika je dokaj velikodušna z razmeroma visokimi otroškimi dodatki, za kar letno namenijo med 600 in 700 milijoni evrov. Mamice ob rojstvu prejmejo državnih 800 evrov za nakup opreme za otročka, državni vrtci so subvencionirani in starši lahko zaprosijo za znižanje plačila varstva. Vlada po novem tudi brezplačno oddaja kmetijska zemljišča družinam, ki bodo imele tretjega otroka do leta 2021, družinam pa so na voljo tudi ugodna nepremičninska posojila brez obresti, poroča Voice of Europe.

Materinski dopust traja najmanj pet mesecev

Nosečnice v Italiji morajo nujno imeti materinski dopust, ki se začne devet tednov pred predvidenim datumom poroda in ki traja še 13 tednov po porodu. Izjemoma in ob zdravniškem potrdilu lahko bodoča mamica dela dlje, da lahko nato po porodu ostane dlje doma. Če dela v okolju, ki bi lahko bilo nevarno zanjo kot nosečnico ali še za nerojenega otročka, ali če je njena nosečnost tvegana, ji pripada polno plačano bolniško nadomestilo, materinski dopust pa se lahko podaljša ob morebitnih zdravstvenih zapletih.

Mamice na materinskem dopustu prejemajo 80 odstotkov nadomestila plače, pri čemer ogromno podjetij na podlagi kolektivnih pogodb doda manjkajočih 20 odstotkov, tako da mamica dejansko prejema celotno nadomestilo plače, piše Business Insider. In medtem ko vsaka mamica dobi vsaj pet mesecev materinskega dopusta, očetu pripada samo en dan plačanega očetovskega dopusta, za katerega dobi povračilo plače v celoti. Je pa obvezen in si ga mora vzeti.

Po končanem obveznem materinskem dopustu si lahko starši privoščijo še 11 mesecev starševskega dopusta, ki se deli med mamico in očeta. Mamica si lahko vzame največ pol leta, očetje najmanj tri in največ sedem mesecev, če se odločijo zanj. Koristijo ga lahko prekinjeno in kadar koli do osmega leta starosti otroka. Nadomestilo je znatno nižje - samo 30 odstotkov plače, pa še to samo šest mesecev, nato je v celoti neplačan.

Po podatkih italijanskega statističnega urada Istat je zaposlenost mamic v primerjavi z ženskami brez otrok 14 odstotkov nižja. Z namenom spodbuditi mamice, da bi se čim prej vrnile v službo, starši pol leta prejemajo po 600 evrov mesečno, če se odpovedo starševskemu dopustu. Prav tako imajo mamice možnost delati po šest ur do dopolnjenega enega leta starosti otroka.

Preverite, kako so urejene porodniške v Srbiji, Veliki Britaniji, ZDA in Avstriji:

Družine so rade blizu

Mamica dveh in Američanka po rodu, Molly Gage, je za CupOfJo.com opisala nekaj stvari, ki so jo presenetile glede starševstva v Italiji. Pred desetletjem se je s takratnim zaročencem in danes že nekdanjim možem preselila v Italijo, kjer živi in dela še danes. Čeprav z otroki doma govori angleško, včasih rada uporabi besedo "basta" (dovolj, op. p.), ki je izredno priljubljena tudi pri italijanskih starših.

Zanimiva se ji zdi tradicija, da so predvsem fantki pogosto poimenovani po dedku in da ženske ob poroki praviloma obdržijo dekliški priimek, medtem ko otroci največkrat nosijo samo priimek očeta. Nasploh so Italijani družinsko povezani. Opaža, da so italijanske družine rade blizu in da je nekaj popolnoma običanjega, da v istem bloku živijo babice, dedki, sestre, bratje, strici, tete, bratranci, sestrične ...

Po njenih izkušnjah imajo Italijani izredno radi otroke. Do dojenčkov in malčkov so zelo prijazni popolni neznanci na ulici, kar poredko skrivajo. Spominja se na primer dogodka, kako se je eden od vojakov, ki je stražil vhod pred eno izmed državnih institucij, popolnoma raznežil ob pogledu na njeno malo hčerkico. Čeprav je sprva mirno stal, je za hip opustil dolžnost straže in jima pristopil, da bi ji povedal, kako zelo prisrčna se mu zdi. Nihče tudi ne preganja ali grdo gleda mamice, če doji na javnem mestu, pa četudi pred cerkvijo.

Seveda pa ni mogla mimo italijanskih maminih sinčkov, ki se vedno držijo nekje blizu svojih mam. Ali živijo v istem bloku ali pa vsaj v isti soseski ali mestu. Da, zelo se zavedajo, da je mama ena sama ... in zato ji dajejo prednost pred vsemi. Tipično za Italijane, kajne?

Viri: Evropska komisija, Evropski parlament, Business Insider, Wikipedia, CupOfJo.com, Thelocal.it, Voice of Europe

onl-maternity-hospital-list