Kaj je genitalni herpes?

Genitalni herpes je kronična virusna okužba, ki jo povzroča herpes virus (HSV). V glavnem govorimo o tipu 1 in 2. Večino okužb genitalnega herpesa povzroča HSV tipa 2, labialni ali obrazni herpes pa HSV tipa 1. V zadnjem času pa se kot povzročitelj genitalnega herpesa pojavlja tudi HSV tipa 1, kar je najverjetneje posledica drugačnih spolnih navad. Genitalni herpes je spolno prenosljiva bolezen, ki v mnogih primerih ni prepoznana, saj lahko poteka zelo prikrito – bolnik lahko izloča viruse tudi, ko nima značilnega mehurčkastega in zelo bolečega izpuščaja. Virusa se nikakor ne morete nalesti v javnih straniščih ali ob uporabi savne. Virus se prenaša s telesnimi tekočinami. Nahaja se v tekočini mehurčkov, slini, zato se prenaša tudi s poljubljanjem, semenski tekočini in nožničnem izločku, tako se prenaša s spolnimi odnosi.
Herpetična okužba se kaže kot mehurčast izpuščaj okoli ustnic, nosnic, v predelu spolovil oziroma kot vnetje roženice in očesne veznice (keratokonjuktivitis) ali kot vnetje možganske opne (meningoencefalitis).

Kako se okužimo in kakšni so simptomi?

Pri začetni okužbi se v treh do devetih dneh po okužbi na koži ali sluznici pojavi skupina drobnih mehurčkov, potem pa se lahko širijo še v okolico. Ti kmalu počijo in se v enem ali dveh dneh spremenijo v plitke razjede, erozije in kraste. Kraste odpadejo in če ni prišlo do dodatne okužbe z bakterijami, ne pustijo brazgotin. Spremembe na koži pogosto spremljajo bolečine.
Pri genitalnem herpesu govorimo o začetni okužbi ali primarnem genitalnem herpesu in ponavljajočih se okužbah, ki jim pravimo recidivni genitalni herpes. Pri HSV tipa 2 so le te pogoste, pri HSV tipa 1 pa se ponovni zagoni bolezni pojavijo redkeje. Primarni genitalni herpes spremljajo značilne herpetične spremembe na koži ali sluznici. Spremlja jih bolečina, splošna prizadetost, povišana telesna temperatura, regionalne bezgavke so povečane. Ozdravljenje sledi šele po treh tednih. Recidivni genitalni herpes oziroma njegova poznejša ponavljanja lahko nastopajo večkrat letno. Klinična slika je blažja, spremembe so manj intenzivne, ponavadi ni splošne prizadetosti.

Kako poteka postavljanje diagnoze?

Diagnozo postavimo z lokalnim pregledom prizadete sluznice in kože. Virus lahko dokažemo tudi v celični kulturi, kar pa je manj uspešno in možno le, kadar je prisoten svež izpuščaj, največkrat pa se uporablja pri začetni okužbi. Bolj pogosto uporabljamo metodo določevanja protiteles proti HSV tipa 1 ali 2 v preiskovančevi krvi (serološko testiraje). Ob primarni okužbi z virusom telo namreč tvori protitelesa proti virusu, ki jih nato najmanj tri tedne po prvotni okužbi v krvi dokažemo. Serološka potrditev okužbe je zelo pomembna pri ženskah, ki načrtujejo nosečnost ali so že noseče. Ne obstaja pa test za ugotavljanje aktivnosti virusa.

Ali je genitalni herpes ozdravljiv?

Ko se človek enkrat okuži z virusom herpesa simpleksa, ostane okužen vse življenje. Imunski sistem nato okužbo omeji, vendar virus vztraja v telesih tistih živčnih celic, ki od mesta okužbe prenašajo signale za občutke. Po določenem času lahko pride do ponovnega izbruha izpuščajev zlasti ob zmanjšanju odpornosti, povečanem psihičnem stresu, menstruaciji ... Po reaktivaciji se virus v živčnih celicah začne razmnoževati ter potuje nazaj do kože ali sluznice po živčni celici.

Kakšna je možnost okužbe pri zaščitenem spolnem odnosu?

Kondom ob pravilni in dosledni uporabi zmanjša tveganje za prenos virusa za 40–70 odstotkov. Upoštevati je treba tudi, da je partner manj verjetno prenašalec virusa, ko nima izpuščajev, kot takrat, ko je bolezen v zagonu, zato naj bi se spolnim odnosom med zagonom same bolezni izogibali. 100-odstotne zaščite pred prenosom bolezni ni.

Se z leti možnost okužbe partnerja zmanjšuje?

Možnost okužbe se pri HSV ne zmanjšuje, večja je verjetnost, da sta oba partnerje tako že okužena in da je za to število vidnih recidivov bolezni manjša.

Kdo za virusom genitalnega herpesa pogosteje oboleva, moški ali ženske?

Obolevata oba spola enako pogosto. Okuženih naj bi bilo približno 32 odstotkov odraslih.

Kako lahko ponovne zagone bolezni blažimo?

Zdravljenje je vedno samo simptomatsko. Uporabljamo več različnih zdravil in metod, vse od protivirusnih zdravil v tabletah, kot so aciklovir ali valaciklovir, ki omilijo potek bolezni in skrajšajo trajanje okužbe. Pri bolnikih s pogostimi zagoni uporabljamo kemoprofilakso oziroma dolgotrajno uživanje nizkih odmerkov protivirusnega zdravila, ki lahko trajneje preprečijo izbruhe, hkrati pa tudi močno zmanjšajo kužnost nosilca virusa. Če so zagoni pogosti, lahko pri zdravljenju uporabimo tudi transkutane nevralne blokade, lokalno zdravljenje s protivirusnimi zdravili pa ni uspešno in se celo odsvetuje.

Kako naj nosečnica ob ponovnem zagonu skrbi za higieno?

Higiena tako pri nosečnici kot tudi ne noseči ženski je popolnoma enaka. Uporablja naj se topla voda z občasno souporabo blagega intimnega ali otroškega mila. Nosi naj običajno bombažno spodnje perilo, ki ga je možno prekuhati, izogibajo naj se dnevnim vložkom. Glede zdravljenja pa naj se posvetujejo s svojim ginekologom.

Ali ima par, pri katerem je eden od partnerjev okužen, lahko nezaščitene spolne odnose? Kakšna je sploh možnost zanositve, ne da bi eden okužil tudi drugega?

Prenos virusa pri nezaščitenem spolnem odnosu ni 100-odstoten, ampak odvisen od tega,  v kateri fazi bolezni je partner, ki je okužen. Pri stalnih partnerjih je verjetnost, da prej ko slej pride do prenosa okužbe zelo velika, o čemer pa moramo osebo, ki prvič zboli za genitalnim herpesom, opozoriti. To je nekako tako kot prepovedati poljubljanje z osebo, ki ima labialni herpes. Obstaja možnost, da ga dobi tudi drugi, vendar ne s prvim poljubom. Seveda obstaja možnost zanositve brez prenosa okužbe. V takem primeru se svetuje serološko testiranje obeh partnerjev (okužena sta namreč lahko z različnima tipoma HSV virusa) in če je še vedno negativna, se ji odsvetujejo spolni odnosi z okuženim partnerjem v času nosečnosti.

Se lahko plod sicer že predhodno okužene ženske, ki ima ponovni zagon med nosečnostjo, okuži?

Če nosečnica zboli prvič v pozni nosečnosti, je nevarnost prenosa bolezni na plod med porodom od 30- do 50-odstotna. Če bolnica zboli pred nosečnostjo ali v zgodnji nosečnosti, je tveganje prenosa okužbe na plod le 1 odstotek. Seveda pa večje število ponovitev okužb v nosečnosti poveča možnost prenosa. Zato je treba natančno in ustrezno ukrepati ter ponovitve bolezni ustrezno zdraviti s protivirusnimi zdravili.

Kako pri porodu preprečimo prenos virusa na otroka? Je carski rez edina učinkovita rešitev?

Kot preventivo prenosa virusa na plod se v zadnjem mesecu pred porodom okuženi nosečnici svetuje dolgotrajna terapija s protivirusnimi zdravili, ki preprečijo ponoven zagon bolezni do poroda. V primeru sveže okužbe ali ponovnega aktivnega zagona bolezni v času poroda, kjer so po spolovilu, nožnici, materničnem vratu in rektumu prisotni mehurčki, se svetuje rojstvo ploda s preventivnim carskim rezom.

Se virus ob vaginalnem porodu prenese na otroka, čeprav mamica v tem času ni v obdobju ponovnega zagona?

Zaradi virulentnosti, tudi kadar ženska nima vidnih izpuščajev, je možnost prenosa z matere na plod, kot že omenjeno, približno enoodstotna. Zato se v primeru pričakovanega vaginalnega poroda dajejo protivirusna zdravila vsaj 24 ur pred porodom.

Kakšne zaplete prinese prenos virusa genitalnega herpesa na novorojenčka? So zapleti pogosti?

Virus se med porodom prenese na novorojenčka in povzroči boleče mehurčke na koži ter poškodbe oči – keratokonjuktivitis, možganov – meningoencefalitis in meningitis in splošne sistemske okužbe. Grozljiv je podatek, da vsak šesti novorojenček, ki je okužen z genitalnim herpesom, ob neustrezni ali prepozni terapiji umre.

Kaj bi noseče mamice z genitalnim herpesom še morale vedeti?

Priporočam jim, naj ob vsakem dvomu čim prej obiščejo svojega ginekologa in razjasnijo še tako majhen dvom, saj ima ta okužba lahko zelo resne posledice tako za njo kot za še nerojenega otroka.

Bodite pozorni na znamenja, ki so lahko posledica raka.