Sproženje poroda vpliva tako na mamo kot na otroka in ima tudi svoje pozitivne in negativne plati. Pri nas porod praviloma sprožijo, če ocenijo, da nadaljevanje nosečnosti predstavlja večje tveganje za plod in/ali za nosečnico. S sprožitvijo poroda prehitijo naravni začetek poroda in s pomočjo postopkov in zdravil povzročijo začetek popadkov in odpiranje materničnega ustja. 

Odločitev o času sprožitve poroda je povsem prilagojena individualnemu primeru porodnice in do nje pride, ko se odločijo, da je za plod in/ali za mater bolje, da se nosečnost zaključi. Drugje po svetu pa se posameznice tudi same iz takšnih ali drugačnih osebnih razlogov odločajo za sprožene porode. Kakšne so lahko negativne posledice umetno sproženega poroda in zakaj vedno več porodnic v Sloveniji to zavrača, pa v tokratnem prispevku.

Na enem izmed forumov so Slovenke izrazile svoje mnenje, zakaj je čedalje več žensk, ki si ne želijo sprožitve poroda. Izbrali smo nekaj komentarjev, ki prikazujejo njihova razmišljanja, ki pa so deljena:

"Ker ni tvoj čas za porod. Nisi pripravljena, ni pripravljen otrok. Nisi odprta, otrok mogoče še ni čisto spuščen. Potem, če ne dobiš svojih popadkov, ti dajo umetne, kar prinese bolečine (umetni ne popuščajo vmes kot naravni) in to velikokrat privede do zapletov, ki jih rešujejo s CR. Če se lahko izogneš, se daj. Če si že toliko čez rok, poskusi kako naravno tehniko za sprožitev poroda. Akupunktura je zelo učinkovita, na primer. So pa tudi domače tehnike."

"Če se gre za zdravje otroka in matere, sploh ni debate, če pa ni razloga – in velikokrat ga ni, pa je sprožitev velik minus. Jaz sem med temi, pri kateri ni bilo razloga, le da mi je menda CTG kazal popadke, ki jih jaz nisem čutila, in ko je bilo stanje po 5-ih urah isto, je bilo 'ah če ste že tukaj, vam pa sprožimo.' Bilo je en dan pred rokom in ni bilo prijetno, prehudi popadki, ustavljeni, otrok se ni spuščal, obesile so se mi na trebuh, prerezana, strgana posteljica, čiščenje, šivanje, težavno dojenje, zlatenica ... Skratka pokvarili so mi izkušnjo prvega poroda. Drugi in tretji porod sem bila pripravljena in imela porodni plan, ki sem ga izrazila in so se ga držali."

"Meni so sprožili porod 5 dni pred PDP, ker CTG ni bil ok. Bila sem odprta le 2 cm. Nimam nič slabega za povedati. Sem srečna, da se je tako razpletlo in da je dojenček okej."

"Sprožili so mi porod 14 dni prej zaradi po njihovem 'zastoja rasti ploda ...' Vse je prisiljeno, pač ne gre po naravni poti in so me namučili ... potem pa v tistem, ko sem rodila, še slišim babico 'Ja, saj če bi jo pustili do roka, bi imel otrok lepo težo.' Mislim halo, kdo je tu nor? Imam občutek, da vse bolj silijo v te sprožene porode."

"Meni so sprožili 1 teden čez rok zaradi sladkorne v nosečnosti. Predrli ovoje in takoj dali umetne, niso čakali sploh mojih (ne vem, zakaj) bila sem sicer odprta 3 cm. Rodila v 1 uri, brez kakršnih koli zapletov."

"Meni so porod sprožili trikrat. Dvakrat predrli ovoje. Enkrat je šlo potem naravno, drugič z umetnimi – ampak popolnoma znosno. Enkrat z gelom. Ampak se je zakompliciralo in je odstopila posteljica. Zaplet je bil zaradi visokega pritiska. Sicer je pa tako, da je telo seveda najbolj pripravljeno, ko se samo od sebe začne. Ampak jaz sem bila že pri porodih zraven, ko so lepo sprožili in je šlo krasno. Je pa res, da hitreje posežejo po umetnih, več je intervencij. Lahko. Če se da torej naravno, jaz izberem naravno. Če pa ni, pa ni nič hudega, če se sproži."

O preventivno sproženem porodu, o njegovih prednostih in morebitnih negativnih posledicah ter o temu zakaj se vedno več žensk v ZDA odloča za sprožen porod, medtem ko si v Sloveniji vedno manj žensk želi tega, smo povprašali bibino svetovalko, Klavdijo Slapar, diplomirano babico in študentko zakonske in družinske terapije.

Kakšni so lahko negativni stranski učinki sproženega poroda? 

Kadar govorimo o sprožanju poroda oziroma o določenih postopkih, posegih, ki se jih izvede med porodom, je dobro, da imamo v sebi zavedanje, da so včasih tovrstni posegi v porodni proces smiselni, potrebni. Vsekakor pa je treba pri vsaki ženski, otroku, pri vsakem porodu ponovno pretehtati tveganja in prednosti odločitve za ali proti sprožanju poroda. Po podatkih iz NPIS-a je leta 2013 imelo sprožen porod 3370 žensk (16,3 % porodov v tem letu), v letu 2017 pa 3745 žensk (19 % porodov v tem letu).

Načinov, kako se porod sproži, je več, zato so tudi stranski učinki sprožanja lahko različni. V kolikor so vam porod sprožili ali pa o tem razmišljate, se o najbolj optimalni izbiri zase pogovorite z ginekologom/porodničarjem in izbrano babico. 

Negativni stranski učinki oziroma posledice, ki vplivajo na potek poroda, so: 

- ženske ocenjujejo, da so umetni popadki v primerjavi s spontanimi bolj boleči;

- v nekaterih primerih lahko pride do raztrganine maternice, močnejših poporodnih krvavitev, atonije;

- večje tveganje za retinirano posteljico in zaostale dele posteljice;

- omejeno gibanje med porodom (kar dokazano vpliva na uspešnost vaginalnih porodov in samo porodno izkušnjo);

- fetalni distres, mekonijska plodovnica, večja pojavnost zlatenice po porodu;

- horioamnionitis;

- večje tveganje za raztrganino presredka III. in IV. stopnje;

- večje tveganje za epiziotomijo; 

- neuspela indukcija oziroma sprožanje poroda – kar lahko vodi v porod s pomočjo vakuuma ali v trebušni porod (carski rez). Po nekaterih raziskavah je sprožanje poroda pri ženskah, ki pričakujejo rojstvo prvega otroka, uspešno zgolj v 75 % primerov.

Kadarkoli posegamo v porod, tvegamo, da bo prišlo do t. i. kaskade intervencij. Torej ob prvem posegu v proces poroda je večja možnost, da bomo tekom poroda v proces posegali tudi z drugimi intervencijami. 

Zakaj je v zadnjem času pri nas vedno več žensk, ki si tega ne želi? 

Menim, da je razlog pri nas v tem, da ženske v porodne sobe vstopajo vedno bolj informirane. To dejansko pomeni, da se že pred samim porodom pozanimajo o prednostih in slabostih postopkov, posegov, aplikacije zdravil in v idealnem primeru imajo ob sebi tudi ustrezno usposobljeno strokovnjakinjo/strokovnjaka, ki ji tudi svetuje okoli njenih porodnih želja oziroma preferenc. Namreč ni pomembno le to, da vemo, kakšni so negativni in pozitivni učinki določenih odločitev, pomembno je tudi to, da vemo, kdaj so ti zares potrebni in je tveganje za pojav nekih stranskih učinkov oziroma posledic naše odločitve manjše od tega, da bi tovrsten postopek/poseg zavrnili. Za to pa je potrebno sodelovanje z zdravnikom oziroma babico, da ženski lahko poda ustrezne napotke, nasvete in da lahko v okviru zdravstveno-vzgojnega dela vključi žensko v soodločanje o svojem telesu. Torej tukaj govorimo o na žensko osrediščeni obporodni obravnavi, kjer ženska ni sprejeta kot pacientka ampak kot aktivna udeleženka pri odločanju o svojem porodu. Tovrstna obravnava pa je pri nas še vedno redka, čeprav so določene porodnišnice v Sloveniji z dobro prakso pokazale, da se tudi na tovrsten način da nuditi strokovno, varno obravnavo ženskam in novorojenčkom. Tudi raziskave kažejo, da je tovrstna praksa učinkovita in da deluje kot varovalo pred travmatičnimi porodnimi izkušnjami oziroma retravmatizacijo žensk, ki so že v preteklosti imele travmatične izkušnje.

Oz. zakaj je v ZDA vse večji porast takšnih, ki se za to odločajo?

Po podatkih ACOG je v ZDA sproženih med 20 do 40 % vseh porodov. V ZDA naj bi bil porast indukcij oziroma sprožanja porodov povezan z:

- neinformiranostjo žensk glede tveganj, prednosti in načinov sprožanja poroda;

- izključevanjem žensk iz procesa odločanja o postopkih, posegih, ki so jih deležne med porodom;

- finančnim aspektom zdravstvene obravnave;

- večjo uporabo nepotrebnih pregledov pred porodom (kot npr. dodatni ultrazvočni pregledi, ugotavljanje rasti ploda ...);

- mišljenjem oziroma prakso, kjer se verjame, da je varneje, če se otrok čimprej rodi, kot da čakamo na spontan začetek poroda. 

Trenutno pa je povišanje incidence sprožanja porodov povezano tudi s priporočili, povezanimi z vodenjem nosečnosti in poroda pri ženskah, ki so v času nosečnosti prebolele/zbolele za koronavirusom. 

Več o tem, zakaj in koliko Slovenkam sprožijo porod, pa si lahko preberete TUKAJ.