Skoraj ni nosečnice, ki ne bi poznala sindroma gnezdenja. To je tisti notranji impulz, ki bodočo mamico vodi k urejanju prostorov, čiščenju, opremljanju otroške sobice in nakupovanju pripomočkov. Sem sodi tudi branje literature o porodu in negi novorojenčka, čustvenih spremembah in vsemu, kar prinese družinsko življenje. A ne glede na to, kako močno se trudimo s pripravami na novo življenjsko vlogo, nismo na prihod otroka nikoli povsem in v celoti pripravljeni. Rojstvo otroka je pomemben mejnik, ki prinese s seboj številne telesne in čustvene spremembe, preoblikovanje družinskih odnosov ter sloga življenja. 

Včasih se zgodi, da rojstvo otroka ni povezano le z veseljem in srečo. Z vidika čustev, se lahko pojavijo različne oblike motenj čustvovanj, ki so lahko blage in kratkotrajne, ali pa so intenzivne in dolgotrajne. V vsakem primeru je koristno znati prepoznavati določena čustvena stanja, saj le tako lahko ustrezno  in pravočasno ukrepamo. 

Oblike motenj čustvovanj v poporodnem obdobju:

a.) Poporodna otožnost ali Baby blues: Gre za prehodno obdobje, ki ga izkusi kar 50 do 80 odstotkov otročnic in ne potrebuje zdravljenja. Razlog za poporodno otožnost naj bi bil v intenzivnih hormonskih spremembah - visok nivo estrogena in progesterona po porodu drastično pade, kar je povezano s čustvovanjem novopečene mamice. Pojavi se občutljivost, razdražljivost, jokavost in nemir. Velikokrat je prisotno tudi nezaupanje vase, motnje spanja in hranjenja, ter pomanjkanje energije. Simptomi običajno izzvenijo v nekaj dneh povsem spontano. Nekatere raziskave kažejo, da so razlog za tovrstno otožnost lahko tudi negativna oziroma stresna porodna izkušnja, odnos zdravstvenega osebja in sprememba v biološkem ritmu.

b.) Poporodna depresija: Je bolj intenzivno in dlje trajajoče čustveno stanje kot poporodna otožnost. Raziskave kažejo, da se običajno pojavi med 6. in 12. tednom po porodu, nekateri avtorji navajajo, da se lahko pojavi tudi kasneje - celo do 6. mesecev po porodu.   

Znaki na katere moramo biti pozorni! 

- pogosti občutki žalosti, brezupa, nemoči in jokavost,
- nezmožnost koncentracije, pozabljanje stvari, čustvena, labilnost,
- nezmožnost uživanja v stvareh, ki so bile prej vir zadovoljstva,
- nezmožnost spanja kljub izčrpanosti, nenehna utrujenost,
- motnje hranjenja (izguba ali povečanje apetita),
- samoobtoževanje, nezanimanje za otroka,
- notranja praznina, apatičnost,
- strah pred samoto,
- obup in strah, da se takšno stanje ne bo nikoli končalo.

c) Poporodna psihoza je intenzivnejša in redkejša oblika poporodne depresije, ki zahteva psihiatrično zdravljenje. 

Znaki, na katere moramo biti pozorni! 
- slušne halucinacije (prisluhi),
- nespečnost, ki lahko traja tudi več dni,
- občutki, kot da misli niso tvoje,
- samodestruktivne težnje,
- misli, da bi škodovala svojemu otroku.

Čeprav poporodne depresije ni možno napovedati, obstajajo določeni rizični faktorji, na katere je potrebno biti pozoren. Pomembno je vedeti ali se je depresija že pojavljala v družini; če se je poporodna depresija že pojavljala v pretekli nosečnosti; če se pojavljajo težje čustvene motnje v predmenstrualnem sindromu.

Velikokrat ostanejo simptomi in znaki poporodne depresije neprepoznani ali zanikani, ker mamice mislijo, da sodijo k stresu, ki ga prinese nova vloga. Nemalokrat pa ženske ne znajo ali ne želijo izraziti pomoči saj menijo, da ne bi bile dovolj dobre mame, če same ne bi zmogle vzgajati in skrbeti za svojega otroka. To prepričanje je zmotno, saj je materinska vloga ena izmed težjih v življenju ženske. Vse, ki se soočate s tovrstnimi težavami, si dovolite izraziti kaj čutite, dovolite si poiskati pomoč, saj bo le tako materinstvo postalo manj obremenjeno in lepo.

Poporodna depresija: Ukrepajte čimprej!