Če so denimo 17-letnice v Sloveniji še leta 1976 skupno rodile 607 otrok, so v letu 2019 rodile "samo" še 30 otrok. Leta 1976 je obenem rodilo tudi 209 16-letnic, 36 15-letnic in 14 mlajših od 15 let, leta 2019 pa je rodilo zgolj še 17 16-letnic, šest 15-letnic in tri, mlajše od 15 let. 

Največ mladoletnih mamic je bilo v Jugovzhodni Sloveniji, kažejo podatki Statističnega urada. In mladoletne mamice v Sloveniji praviloma obdržijo otroka; od 15. aprila 2019, odkar Družinski zakonik predpisuje obveznost vodenja zbirke podatkov na področju posvojitev, namreč ni zavedenega primera posvojitve otroka, kjer bi bila biološka mati mlajša od 18 let.

Veliko dejavnikov lahko privede do mladoletne nosečnosti. "Sklepamo lahko, da je nosečnost v najstniških letih večinoma posledica impulzivne odločitve za sporazumni nezaščiten spolni odnos, v nekaterih kulturnih okoljih pa je nekaj povsem običajnega in pričakovanega, potrditev ženskosti," je razložila Petra Jelenko Roth, dr. med., specialistka psihiatrije. In mladoletnim mamicam ni lahko; nenačrtovana nosečnost po njenih izkušnjah pri dekletu sproži izredno hudo stisko in številnim se podre svet.

"Najpomembnejši izziv za nosečo najstnico – govorimo o dekletih med 13. in 19. letom starosti – je ponovni premislek o svojih prioritetah v življenju in vrednotah. Najpogostejše dileme so povezane z otrokom: ga obdržati ali prekiniti nosečnost, ga oddati v posvojitev ... Ali bo oče otroka tudi dober oče, bo prevzel svoj del odgovornosti, bi sploh želela nadaljevati odnos z njim, si to želi on? Kaj bodo rekli starši, so se skregali, bo lahko še naprej živela pri njih ali se bo morala preseliti k očetu otroka ali v materinski dom? Bo lahko še hodila v šolo, si uresničila načrte, ki jih je imela za prihodnost? Če bo ostala sama, kako bo plačevala račune ..." je nanizala.

Pomoč je dosegljiva, mladoletnice ne bodo ostale same

Dandanes v Sloveniji sicer zanosi precej manj najstnic kot na primer pred 30 leti in vsaka ima svojo zgodbo. "Noseče najstnice, s katerimi se srečujem v ambulanti, imajo težave v duševnem zdravju že od prej, zato so še bolj ranljive in se včasih odločajo za nenavadne ali tvegane izbire oziroma sploh nimajo izbire. Nekatere pa pridejo prvič, ko iščejo pomoč, ker so zaradi nosečnosti v hudi stiski," je opozorila.

V vsakem primeru svetuje, naj si mladoletnice poiščejo pomoč, ob zavedanju, da je dosegljiva in da niso same. "Zagotovo naj se najprej obrnejo na osebo, ki ji najbolj zaupajo. Za nekatere so to starši, kakšna sorodnica, oče otroka, prijateljica. Če nimajo nikogar, se lahko obrnejo na pediatra, šolsko svetovalno delavko, socialno delavko, ginekologinjo, zaupni telefon, urgenco ... Znali jim bodo pomagati," je poudarila. Ključno pa je resnično, da čim prej povedo nekomu, da dobijo potrebno pomoč.

Zelo je tudi pomemben odnos s starši. "Če starši ne želijo sodelovati in mladoletnica ostane sama, se v skrb zanjo vključijo osebe in organizacije, ki lahko pomagajo in dekle ne ostane samo," je pojasnila. "Pomagamo olajšati stisko in tesnobo, ki ne vpliva dobro ne na dekle ne na plod. Priskrbimo informacije in smo ji v oporo, ko sprejema pomembne odločitve. Večina jih prihaja iz socialno in ekonomsko deprivilegiranih okolij, morda so jemale droge, pile alkohol, kadijo ... Kar ne pomeni, da se to more ne zgoditi tudi "pridnim" puncam," je poudarila.

Vsaka ima svojo zgodbo

Treba je pomagati in ne obsojati. Lahko se tudi veliko naučimo iz zgodb žensk, ki so imele otroke v najstniških letih. "Morda je naslednja zgodba res skrajen primer. Prejšnji teden je po pomoč v ambulanto prišla gospa zrelih let, ki je imela prvega otroka pri 17. letih in ki trenutno preživlja obdobje "praznega gnezda", ko odraščajoči otroci odhajajo od doma," je opisala psihiatrinja Petra Jelenko Roth.

Ločila se je pred 10 leti, ko je mož šel z drugo. Zaradi nosečnosti in novih odgovornosti je na hitro odrasla. "Spremenila je svoje prioritete, svoje življenje popolnoma posvetila družini, svoje potrebe je zamenjala s potrebami otrok in moža, česar sicer ne obžaluje. Sedaj pa so otroci odrasli, ne potrebujejo je tako kot včasih, počuti se osamljena in nekoristna ter ne vidi več smisla živeti. Potrebovala bo pomoč pri odkrivanju prijetnih in koristnih plati svojega novega obdobja življenja, ko ima ogromno časa zase in pri ponovnem odkrivanju tega, kar jo veseli," je pojasnila.

In takih zgodb je po njenih izkušnjah veliko. "Učijo nas, da je izredno pomembno vzdrževati ravnovesje med časom, ki ga posvetimo družini in časom zase, da ga je vsaj malo, da ne pozabimo nase," je poudarila psihiatrinja. Tudi bralka je zaupala občutke, kako je bilo, ko je pri 15. letih izvedela, da je noseča. S partnerjem sta se odločila obdržati otroka, čeprav so jima starši obrnili hrbet. Danes sta ponosna starša štirih in imata vse, kar sta si kdaj koli želela. Njeno zgodbo lahko preberete v spodnjem članku:

Malo je splavov mladoletnic

Lepo je, če je nosečnost ravno pravi čas, pričakovana, načrtovana, zaželena ... če jo spremljajo ljubezen, veselo pričakovanje, sreča. A žal ni vedno tako. In ravno v nepričakovanem je nujno stati ob strani in podpirati ter ne kriviti, žaliti, zaničevati, zavračati. Obsojanje ne vodi nikamor, nič ne rešuje, ne pomaga. Treba je pomagati, saj noseče dekle najbolj potrebuje ravno pomoč. Ne glede na njene nadaljnje odločitve, ki jih – verjemite – ne sprejema zlahka.

Ne smemo obsojati, če mladoletnica obdrži otroka, če ga zaupa v posvojitev (čeprav v Sloveniji kot že zgoraj omenjeno po razpoložljivih podatkih ni bilo takega primera) ali če se odloči umetno prekiniti nosečnost. Za splav ne potrebuje privolitve nikogar drugega. Na zahtevo ženske ga v Sloveniji po zakonu opravljajo po ustavni pravici do vključno 10. tedna nosečnosti, ne glede na starost nosečnice. Če jo zahteva mladoletnica, kot zapisano, ne potrebuje privolitve staršev, a vendar zdravstvena ustanova, ki opravlja umetno prekinitev nosečnosti, o posegu praviloma obvesti starše oziroma skrbnika, razen če je nosečnica pred polnoletnostjo pridobila popolno poslovno sposobnost.

Sicer pa v Sloveniji ni veliko splavov in velika večina (90,2 odstotka) je opravljenih do 10. tedna nosečnosti. Naredijo jih ženske, stare od 30 do 40 let, ki med razlogi naštevajo nezaželeno nosečnost, finančno-bivanjsko problematiko, težave v partnerskem odnosu, šolanje, kariero. In tako kot je vse manj nosečih mladoletnic, je tudi čedalje manj splavov med mladoletnicami. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (Nijz) je denimo leta 2019 umetno prekinilo nosečnost 190 nosečnic, mlajših od 19 let.