Naporen dan je za mano, večeri se, ob nogi počiva moj najboljši prijatelj, naš zvesti Rubi, moji otroci so varni vsak na svojem koncu, jaz pa razmišljam, kaj mi bo še prineslo življenje. Nisem več mlada, sem mama trem hčeram in babica prečudoviti deklici. Mogoče me ob tem majhnem bitjecu vedno znova preveva misel, da sem takrat pred 13 leti ravnala prav, čeprav sem imela že dve zdravi deklici.

Bila sem stara 33 let, ko sem nepričakovano zanosila. Neizmerno sem se razveselila, da bom še enkrat mama. Detece me je grelo in mi dajalo neverjetno energijo, da sem lahko hodila v službo, pomagala pri prenovi hiše, skrbela za gospodinjstvo, čeprav nisem natančna gospodinja. Več mi pomeni dober sprehod v naravi kot pa stanovanje, ki je sterilno in ni dom, kjer se dobro počutiš.

Koliko solz in besa – doma nisem imela nobene živali, nekoč sem bila le na obisku pri teti, ki je imela muco. Kljub temu da sem jo v mislih obtoževala, se nisem upala nikomur reči ničesar. Tiho sem trpela v sebi in iskala rešitev. In našla sem jo – čudovitega zdravnika, ki mi je pomagal, da sem zopet začela upati, da se bo moj otroček rodil zdrav.

Dva meseca kasneje … Moja drugorojena hčerka pride iz šole in pove, da jo srbita trebuh in hrbet. Bila je posuta z drobnimi vodenimi mehurčki – noricami. Jaz pa jih nisem prebolela! In kaj se je zgodilo? Nalezli sva se se še jaz in najstarejša hčerka … kljub temu da sem jaz prejemala antitelesa proti določenim mikroorganizmom, gama globulin. Ni pomagalo …

Vse prijateljice so me prepričevale, naj splavim, ker vse kaže na to, da tega otroka ne smem imeti. Notranji glas mi je rekel, da ne smem vreči puške v koruzo, naj iščem rešitev. In zopet sem naletela na čudovitega človeka, ki se mu zahvaljujem za spodbudne in življenjske besede. V njegovi ordinaciji so mi naredili potrebne preiskave in me po enem mesecu poklicali iz bolnišnice. Sporočili so mi, da lahko veselo pričakujem otroka, saj je popolnoma zdrav in dobro razvit.

In tako je tudi bilo … 23. 7. 1997 se je rodila moja levinja, moja borka za življenje. Še sedaj mi daje neverjetno energijo, kljub temu da je včasih naporna najstnica, ampak pomembno je, da jo imam. Imam svoje punce in to je bistvo življenja! Lepo je biti mama vsako minuto in vsak dan ...