Nekateri strokovnjaki trdijo, da je zmerno pitje med nosečnostjo dovoljeno. Drugi verjamejo, da je lahko že kozarček alkoholne pijače nevaren za zdravje otroka, ki ga mati nosi pod srcem. Nekaj zagotovo drži – če nosečnica popije kozarček vina, piva ali kakšne druge alkoholne pijače, ga nekaj nehote "spije" tudi bitjece v njeni maternici. Kar koli pojemo ali spijemo med nosečnostjo, dobi tudi nerojeni otrok.

Alkohol plodu preprečuje, da bi dobil dovolj kisika in hranljivih snovi in bi se možganske celice in celice drugih telesnih organov lahko normalno razvijale. Raziskave so že pred časom pokazale, da ima zarodek, ki se še razvija, zelo majhno toleranco za alkohol, in dojenčki, rojeni materam, ki so med nosečnostjo pile, imajo lahko resne težave.

Nobenega alkohola še pred zanositvijo!

Če mama v nosečnosti preveč pije, se lahko pri otroku pojavijo resne telesne in možganske poškodbe. Žal pa nihče ne zna zagotoviti, koliko alkohola je preveč – za nekatere je to lahko že kozarček vina ali kakšne druge alkoholne pijače. Dojenček, ki se rodi z eno od bolezni, ki jo je zakrivilo mamino pitje alkohola, bo morda vse življenje potreboval posebno nego. Obstaja tudi nekaj raziskav, po katerih bi morale ženske, ki načrtujejo nosečnost, nehati piti, še preden dejansko zanosijo.

Otroci, ki se rodijo materam alkoholičarkam, imajo lahko resne težave. Težko si zapomnijo, lahko imajo učne motnje, kot dojenčki so lahko zelo razdražljivi, kasneje hiperaktivni. A težave niso le začasne. Spremljajo jih vse življenje in jim lahko povzročajo tako telesne kot duševne bolečine. Materino nosečniško pitje lahko vpliva tudi na dejstvo, kakšen odnos do alkohola bo imel njen otrok med odraščanjem, še posebej v najstniških letih.

Vse se prenese na otroka

Tokrat so se za raziskovanje posledic pitja alkoholnih pijač med nosečnostjo odločili v New Yorku, kjer so raziskovalci pod vodstvom profesorja Stevena Youngentoba želeli ugotoviti, ali sta alkohol, ki ga zarodek dobi že v maternici in pitje v najstniških letih povezana. Raziskavo so opravili na brejih podganah, ki so jim dali piti alkohol. Rezultate so preverjali na kontrolni skupini podgan.

Nato so spremljali razvoj njihovih potomcev in opazovali, kako se ti obnašajo, če jim ponudijo alkohol. Potomci, katerih mame so v nosečnosti uživale alkohol, so bili bolj nagnjeni k temu, da so želeli v najstniškem obdobju tudi sami poskusiti alkoholne pijače; opazili so tudi, da so se bolj ozirali na vrstnike, ki jim je dišal alkohol.

Del preživetja

Podatki, ki so jih raziskovalci zbrali, kažejo na pomembno povezavo med uživanjem alkohola še v obdobju zarodka in v najstniških letih. Otrok mora v maternici sprejeti in se navaditi na tisto, kar jé in pije njegova mama, saj drugače ne bi preživel. Če smo torej v maternici izpostavljeni alkoholu, nam bo kasneje ta dobesedno bolj dišal.

Bolj pa se bomo tudi ozirali na vrstnike, ki jim pitje alkoholnih pijač ni tuje. Že v maternici se tako oblikuje naš odnos do alkohola. Rezultati so pomembni tudi zato, ker kažejo, da se v najstniških letih razkrijejo naše izkušnje iz maternice. Takrat se običajno tudi pokaže, ali bo alkohol postal del našega vsakdana.

Mislimo na otrokovo prihodnost!

V maternici se oblikujejo določena nagnjenja in vedenje. Če smo že takrat podvrženi alkoholu, lahko to vpliva tudi na okus in vonj pri potomcih. Mame se morajo zavedati nevarnosti, da lahko to prenesejo na otroka, ne le posledic, ki jih ima lahko alkohol na otrokovo telesno in duševno zdravje. Najboljše je trikrat premisliti, preden v nosečnosti popijemo kozarček alkoholne pijače, če ne želimo, da nas kasneje skrbi za našega najstnika, ki rad pogleda v kozarec.

O članku lahko poklepetate tudi tukaj.