Bolečine od vgnezditve do 8. tedna

Kmalu po vgnezditvi zarodka, dober teden po ovulaciji, se lahko pojavijo prve težave. Začnejo se jutranja slabost, bruhanje, pogosto tiščanje na vodo, zapeka in napihnjen trebuh. Če našteti simptomi trajajo dlje časa, to seveda še dodatno zniža prag bolečine. Zaradi izredno visokih vrednosti spolnih hormonov se kmalu poveča volumen krvi in žile, predvsem vene, so še bolj polne. Venskih pletežev je okrog rodil zelo veliko, zato se tudi količina krvi v tem predelu močno poveča. To lahko povzroča stalen občutek napetosti, ki ga nekatere nosečnice občutijo kot bolečino.

Bolečine od 8. ali 10. tedna

Od 8. ali 10. tedna dalje se nosečnice rade pritožujejo nad zbadajočimi bolečinami levo in desno v spodnjem delu trebuha proti dimljam. Bolečine so najbolj izrazite med gibanjem, pripogibanjem, hojo ali tekom. Ta pojav povezujemo s prenašanjem sil na maternične vezi. Ob premikanju maternica sledi gibu telesa ter napne vezi, ki se končujejo ob mehurju, križu ter dimljah. Te težave se lahko pojavljajo skozi vso nosečnost, vendar se do 20. tedna večina nosečnic navadi nanje in jih kasneje ne motijo več.

Bolečine po 20. tednu

Po 20. tednu se pojavi nov vir bolečin. Imenujemo jih Braxton Hicksovi popadki oziroma nosečnostni krči. Kažejo se kot neboleče otrdevanje maternice. Trebuh postane od časa do časa trd kot kamen, vendar se po nekaj minutah spet zmehča. Včasih to otrdevanje tišči in le redko boli. Je pa za nosečnico lahko zelo neprijetno. Zgoščeno se pojavlja proti večeru, po napornem dnevu ali po spolnih odnosih. Za zdrave nosečnice z zaprtim materničnim vratom te bolečine niso škodljive ali nevarne.

Bolečine po 24. tednu

Ko se plod po maternici prekopicuje in brca, je lahko tudi boleče, posebej po 26. tednu, sploh, če brca v predel maternice, ki meji na sečni mehur, želodec, jetra ali rebra. Takšno brcanje je sicer znak dobrega zdravja ploda in ni nevarno, je pa lahko neprijetno in boleče za mater. Če se kadar koli po 24. tednu pojavi močna bolečina, ki ne popusti več kot pet minut in ob tem otrdi trebuh ali se pojavi celo krvavitev, je potrebno nosečnico nemudoma odpeljati v bolnišnico. V tem primeru gre lahko za predčasno ločevanje pravilno ležeče posteljice, abrupcijo, kar lahko ogrozi plod pa tudi nosečnico. Ukrepanje je odvisno od prizadetosti nosečnice, od trajanja nosečnosti ter od hitrosti pojavljanja oziroma slabšanja stanja. Če je plod že dovolj zrel, da lahko preživi zunaj maternice, potem sprožijo porod ali naredijo carski rez. Če plod ni dovolj zrel, pa najprej rešujejo življenje nosečnice.

Bolečine v zadnji tretjini nosečnosti

V tem času nosečnosti pogosto otekajo noge in spodnji deli telesa. To običajno spremlja neprijetna otrplost rok in nog ter mravljinčenje. Težava sama od sebe izgine zelo hitro po porodu, do tedaj pa je najbolje ohranjati gibljivost otrplih delov okončin z vajami, limfno drenažo, povijanjem nog preko dneva z elastičnimi povoji in z omejevanjem vnašanja soli v telo. Sol namreč še dodatno zadržuje vodo v telesu. V istem obdobju se včasih pojavijo tudi pekoče bolečine v predelu »žličke,« med želodcem in prsnim košem, in se prenašajo v vrat. Zaradi povečanega tlaka v trebuhu, dvignjene trebušne prepone in ob zmanjšanem tonusu obročaste mišice zapiralke želodca se želodčna vsebina ob vsakem pripogibanju ali napenjanju trebuha zlahka vrača v požiralnik, ta pa ni prilagojen na močno kislo vsebino. Pojav se imenuje »pekoča zgaga« in ga lahko omilimo z več manjšimi obroki na dan ter tako, da se izogibamo presladki, preveč pekoči in začinjeni hrani.

Bolečine po 36. tednu nosečnosti

V tem obdobju je za nekatere nekoliko bolj občutljive mamice lahko boleče prav vse, tudi spanje in obuvanje čevljev. Vsepovsod tišči, zateguje, napenja, omejuje dihanje in daje občutek, da se bo trebuh vsak hip razpočil. Ob tem postajajo obdobja otrdevanja trebuha vse daljša in to lahko malo boli. V tem času dobi bolečina pozitiven vzgib, saj postaja nosečnica pripravljena na prave popadke. Ti pa jo bodo nagradili z rojstvom otroka in s tem bodo vse bolečine v hipu pozabljene.