Debra in Paul iz Bridgenda v Walesu sta si dolgo želela imeti otroka. Ko je Debra končno zanosila, sta se zelo razveselila. Žal se je izkazalo, da je nosečnost zunajmaternična in Debra je plod kmalu izgubila. Ker je Debri zunajmaternična nosečnost poškodovala jajcevoda, sta se s Paulom odločila, da poskusita še z umetno oploditvijo.

Njun 'mali čudež'

Z zdravljenjem neplodnosti in s poskusi umetne oploditve sta začela pred devetimi leti. Po treh poskusih je Debra končno zanosila in aprila 2003 je na svet prijokal njun prvorojenec. Starša ga še danes imenujeta "najin mali čudež“, saj je bila pot do zanositve dolga in naporna. Takrat so na kliniki v Cardiffu njune preostale zarodke zamrznili in jih v skladu s pravili hranili pet let.

Decembra 2007 so ju poklicali in jima povedali, da je preživel le en zarodek in je v zelo dobrem stanju. Odločila sta se, da poskusita s še eno umetno oploditvijo. Naročila sta se na poseg in se že veselila, da se mali družinici morda pridruži še en član ...

Porušen svet!

Ko sta prišla na kliniko, ju je pričakalo zelo neprijetno presenečenje. Debra je bila že pripravljena na poseg, ko jima je višji embriolog sporočil žalostno novico. „V manj kot desetih sekundah se je najin čudoviti svet sesul v prah! Embriolog nama je povedal, da mu je zelo žal, vendar je prišlo do nesreče v laboratoriju. Najin zadnji zarodek je bil uničen,“ je povedala Debra.

Oba je novica dobesedno prilepila na stol. Od šoka in žalosti sta se začela kar tresti. „Tesno sva se objela in kar nisva mogla nehati jokati,“ je še dodala. Takrat jima nihče ni razložil, kako je do napake sploh prišlo, ponudili pa so jima brezplačno zunajtelesno oploditev. Ponudbo sta takoj zavrnila, saj kot pravita, bolnišnici nikakor ne moreta več zaupati.

Napačna polica

Takrat so Valižanoma še povedali, da so njun zarodek vstavili drugi ženski, ne pa, kako je do tega prišlo. Pripravnik embriolog je vzel za oploditev druge ženske iz inkubatorja zarodek z napačne police. Ker se mu je mudilo, ni poklical priče, ki bi potrdila, da je zarodek pravi. Kasneje je notranja preiskava razkrila, da so k zamenjavi pripomogli še drugi dejavniki.

Delujoč inkubator za zarodke so v tistem času napačno uporabljali, razsvetljava v laboratoriju je bila slaba. Pripravniku se je toliko bolj mudilo, ker je po zarodek moral ravno v času kosila. Poleg vsega drugega so se iz sosednje stavbe v laboratorij širile vibracije, saj so stavbo obnavljali. Ko so ugotovili, da so drugi ženski vstavili napačen zarodek, so ji takoj dali jutranjo tabletko in s tem preprečili, da bi se zarodek sploh ugnezdil v maternico.

Opravičili so se

Debra in Paul sta na sodišču zmagala in bosta dobila denarno nadomestilo. Pravita, da bosta s tem denarjem morda šla na umetno oploditev k zasebniku. V bolnišnici so se jima opravičili in prevzeli odgovornost za napako, ki je močno prizadela obe vpleteni družini. Povedali so, da so tudi sami takoj po dogodku izvedli notranjo preiskavo, da bi ugotovili, kaj točno je šlo narobe in kako bi nadaljnje podobne napake lahko preprečili.

Dr. Sammy Lee, strokovnjak za plodnost z univerzitetnega kolidža London, je povedal, da imajo vse bolnišnice in klinike dobre postopke, ki bi takšne katastrofe morali preprečevati. Kljub temu vedno obstaja možnost človeške napake. Pravi, da bi kot varovalo lahko uvedli posamične inkubatorje za zarodke vsakega para. Nekatere klinike že uvajajo tudi pričo, ki nadzoruje umetne oploditve, lahko pa bi tudi elektronsko označevali zarodke. „Vendar pri vsem skupaj ne gre pozabiti, da še vedno potrebujemo nekoga, ki bo čip dal na posodico z zarodkom. In tukaj znova lahko pride do napake – čip lahko da na napačno posodico,“ je dejal.

Sedaj bolje?

Na kliniki sedaj tedensko opravijo le toliko umetnih oploditev, kot jim to dovoljuje število zaposlenih. O novih napakah ne poročajo, vendar tako opravijo manj umetnih oploditev, kar pomeni, da morajo nekateri pari na svojega tako želenega otroka le še dlje čakati ...