Bila je še premajhna, da bi razumela, kako se z očkom trudiva zadnja leta, da bi imeli dojenčka. Nekaj dni po njenem »modrovanju« je kot običajno menstruacija zamujala. Prvo jutranje opravilo zadnjih nekaj mesecev , ko naj bi bil čas za menstruacijo, je bil nosečniški test.
Lonček, urin test, najdaljša minuta in upanje. Kako dolga je minuta, ko čakaš, in kako strašna je resnica, ko spet ugotoviš, da »ni nosečnosti«. Kako velika je želja, da bi se tisti presneti minus na testu končno enkrat spremenil v plus. Kako naivno sem vedno pustila test na polički in upala, da se bo čez čas pa le pokazal plusek.Čeprav vem, da to ni mogoče, sem to vedno storila!.

Zakaj nisem noseča?

Nov dan, novo razočaranje in novo upanje za naslednji mesec. Jutro je bilo naporno. Žalost in čudne bolečine v spodnjem delu trebuha. Čeprav je moje delo v službi zahtevalo dobro voljo, se nisem znebila že znanega občutka nepopolnosti. Kako? Kje tiči razlog, da ne zanosim. Z mojim telesom je po mnenju strokovnjakov vse super, moževo zdravje odlično. Vse je popolno ... le dojenčka ni!

Bolečina

Tipična predmenstrualna bolečina je bila ta dan drugačna, bolj intenzivna, kot bi se vse trgalo v spodnjem delu trebuha. Ponavadi bolečino umirim s kakšnim analgetikom, a tokrat ni pomagalo nič! Počutila sem se vse slabše in zaradi sunkovitih bolečin nekajkrat skoraj omedlela. Iz službe sem odšla predčasno. Popoldan sem preležala v postelji in čakala mojo »prijateljico« menstruacijo. Mož se je vrnil iz službe okrog 22. ure zvečer in me našel na tleh dnevne sobe z nevzdržnimi bolečinami. Po dolgem prepričevanju sem se le vdala in sprejela predlog, da obiščeva urgentno ambulanto.

Noseča in prestrašena

Na urgenci v Ljubljani so me seveda po obveznem nekajurnem čakanju v ginekološki ambulanti pregledali. Nič posebnega, vse ok. No, pa da ne bomo prehitro končali, je sestra privihrala še z nosečniškim testom, češ, da vidimo, ali sem noseča ali ne. To me je razjezilo. Večkrat sem namreč pojasnila, da nisem noseča, zjutraj je bil test negativen. V 12 urah pa menda nisem po čudežu zanosila? Torej? Dala sem urin in … NEMOGOČE!!! Jasno nam je dal vedeti, da gre za nosečnost. Sledil je še odvzem krvi za določitev hormona βhcg (humani gonadotropin), ja, sem poučena, to je hormon, ki ga izloča zarodek in je prisoten le v nosečnosti. Pojavi pa se dovolj zgodaj, da ga lahko odkrijejo v krvi ali urinu že dva tedna po spočetju.

Bolnišnica

Takratna dežurna zdravnica je brezosebno dejala: "Gospa, noseči ste, ampak nekaj ni prav, zato boste ostali na oddelku." Kaj? Zakaj na oddelku? Super, sem noseča, končno, le bolečine so neznosne, grem domov! Sprejeta sem bila ponoči, v sobi so bile poleg mene še tri ženske. Nobena ni spala, vse so jokale in hlipale. Nisem si jih upala vprašati, zakaj. Do jutra sem dvakrat dobila neko injekcijo, bolečina je za malenkost popustila. Zjutraj so na viziti strokovno ugotovili, da gre za zgodnjo nosečnost in grem lahko domov. Kontrola in pregled pri osebnem ginekologu. Jokala sem, ko sem klicala mojega lubija, jaz od strahu in naporne noči, on pa od sreče. Hej, saj bo očka! Ali pa tudi ne? Se beremo. Svojo izkušnjo in mnenje lahko poveste tudi na forumu.

Prihodnjič: Izgubila sem otroka