Prav tako kot je vsaka ženska unikat zase, tudi nobena nosečnost ni popolnoma enaka drugi. Nekatere so v tem obdobju neprestano vesele in se jim zdi, da vidijo svet popolnoma v drugih barvah. Druge se soočajo z neprestanimi čustvenimi nihanji, kar zna biti za njene najbližje precej obremenjujoče. Tretje opazijo, da so jih začele motiti stvari, na katere prej še pomislile niso. Da, čustva so zanimiva stvar in zdi se, da pri vsaki izvabijo nekaj povsem drugega. "Take sploh ne poznam, ne vem, kaj ji je," je pogost stavek, ki ga lahko slišimo od njihovih partnerjev, a tako pač je. Nosečnost je posebno, a dragoceno obdobje in prav takšnega je treba sprejeti, z vsem, kar prinese.

Skozi leta številnih raziskav se je izkazalo, da se nosečnica sooča s petimi čustvenimi stanji, kar pravzaprav pripisujejo hormonskim spremembam. Seveda te veliko bolj občutijo tiste ženske, ki so občutljive na nihanja estrogena in progesterona. A pri tem pravil ni. Spomnimo se samo na tako imenovani PMS oziroma predmenstrualni sindrom, ki ga nekatere ženske in posledično njihovi partnerji močno čutijo, druge prav nič. Zato je tudi v nosečnosti podobno.

Strah: Strah je čustvo, ki ga občasno začutijo prav vse ženske. Prvič se lahko pojavi že takrat, ko zagledajo na testu nosečnosti dve črtici. "Noseča sem, kaj pa zdaj?" Ali pa: "Bova sploh zmogla?!" V prvem trimesečju se rad pojavi tudi strah pred spontanim splavom ali pa da bodo s svojim vedenjem na kakršen koli način škodile otroku. V drugem trimesečju se začnejo skrbi, ki se dotikajo predvsem vprašanj, ali bodo znale biti dobre mame in ali se bodo zmogle spopasti z vsemi novostmi, ki jih bo otrok prinesel. Ob koncu nosečnosti pa običajno pride na plano strah pred porodom, ki je nekaj običajnega. Seveda je strah povsem normalno čustvo, pozornost mu moramo nameniti le, če nosečnico popolnoma preplavi in jo ohromi.

Anksioznost: Anksioznost ali tesnoba hodita z roko v roki, kar je v tem obdobju nekaj povsem normalnega. Nosečnici omogočita, da poskrbi za še nerojene dete, da se obvaruje pred nevarnostmi in da prisluhne čutu zase in dojenčka tudi po porodu. Gre za refleks, ki omogoča preživetje. Po drugi strani pa je treba biti pozoren v primerih, kjer anksioznost nosečnico povsem preplavi in postane zanjo neobvladljiva. To vpliva tudi na nerojenega otroka, ki začuti njeno stisko, saj je z mamo povezan preko telesa. Raziskave so pokazale, da ima otrok prekomerno anksiozne mame veliko pogosteje težave z imunskim sistemom v primerjavi z otroki s sproščenimi mamami.

Pozabljivost: Težave s koncentracijo, pozabljivost, izmuzljive misli so v obdobju nosečnosti precej pogoste, na podlagi tovrstnih malih težav se je oblikoval tudi pojem "nosečniški možgani". Nekatere raziskave so potrdile, da se zmedenost in pozabljivost, ki se radi pojavljata tudi v poporodnem obdobju, zgodita zaradi povišanih ravni progesterona. Poleg tega svoje dodata tudi stres, ki spremlja tako veliko življenjsko prelomnico, in pomanjkanje spanja.

Žalost in jokavost: Nenadni napadi joka v nekaterih bolj ali manj čustvenih trenutkih so za nosečnice nekaj običajnega, kar pripisujejo predvsem hormonskim spremembam. Nosečnica se v tem obdobju čustveno 'prebudi', kar pomeni, da narava poskrbi, da postane bolj čuteča. Nič ni narobe z občasnimi čustvenimi izlivi, pozornost pa je treba posvetiti v primerih, če je jokavost zelo pogosta. V tem primeru gre lahko tudi za predporodno depresijo, ki prizadene približno 10 odstotkov bodočih mamic.

Težave s telesno podobo: So nosečnice, ki svoje telesne spremembe sprejemajo z veliko mero navdušenja, in so tudi takšne, ki si niso všeč, kar je veliko odvisno tudi od njene samopodobe. Velike spremembe v videzu prineseta zlasti drug in tretji trimester, ko začne ženska pospešeno pridobivati kilograme, trebuh postaja vse večji, prsi pa se počasi pripravljajo na funkcijo dojenja. Velikokrat pride še do oteklosti obraza in okončin, kar nekaterim zbuja nelagodne občutke. Počutijo se neprivlačne in neprimerne. Pomembno je, da ji v tem obdobju partner stoji ob strani in ji še vedno pove, da je lepa.