Tako kot drugod v razvitih državah po svetu tudi Slovenke rojevamo čedalje starejše. Povprečna starost vseh mater, ki so rodile v letu 2019, je bila 31,1 leta, povprečna starost nosečnic, ki so rodile prvič, pa 29,6 leta. Leta 2018 je bila povprečna starost ženske pri prvem porodu 29,5 leta, pred 30 leti pa so bile prvorodke povprečno šest let mlajše.
Posledično se viša tudi povprečna starost mater ob rojstvu katerega koli otroka po vrsti – v letu 2019 je znašala 31,1 leta, v letu 1989 pa 25,9 leta, kar pomeni, da se je v 30 letih zvišala za nekaj več kot pet let, kažejo podatki Statističnega urada. Tudi podatki iz Nacionalnega perinatalnega informacijskega sistema Slovenije (NPIS) iz leta 2012 kažejo, da po 37. letu rodi 8,6 odstotka, po 40. letu pa 2,5 odstotka žensk.
Če odstotke pretvorimo v številke ob vedenju, da se letno v Sloveniji rodi okoli 20.000 otrok, lahko sklepamo, da po 37. letu v Sloveniji rodi okoli 1720 in po 40. letu 500 žensk.
Dejstva so tudi, da začne s starostjo upadati zmožnost zanositve, več je tveganja tako za negativen izid nosečnosti kot tudi za kromosomske nepravilnosti ploda. In kdaj govorimo o tako imenovani napredovani starosti nosečnice?
Strokovna literatura mednje uvršča ženske po 35. letu, a se starostna številka v bistvu postopoma pomika navzgor proti 37. letu, saj v zadnjih letih čedalje več žensk zanosi in rodi pozneje.
"O napredovani starosti nosečnic tako po novem torej govorimo, ko je nosečnica starejša od 37 let," je pojasnila primarij Darija Strah, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva iz Diagnostičnega centra Strah.

Leta pa prinašajo določene izzive. Ženske vse težje zanosijo – praviloma se trudijo več mesecev dlje, več je nevarnosti za splav ali večje je tveganje pojava molarne nosečnosti. Po 40. letu starosti je po besedah primarij Darije Strah že občuten upad sposobnosti zanositve, kajti tedaj lahko spontano, torej brez pomoči postopkov umetne zanositve, zanosi le še nekaj odstotkov žensk.
Po 40. letu starosti je delež spontanega splava kar 30-odstoten, po 45. letu pa spontano splavi kar vsaka druga, je opozorila. Več je prav tako nevarnosti za prezgodnji porod, zaplete pri porodu in nujni carski rez; pri 30-letnicah je približno 18 odstotkov carskih rezov in številka pri ženskah nad 37. let naraste na 28 odstotkov, pri starejših od 40. let pa na 32 odstotkov.
Pri starejših je tudi več tveganja za pojav in razvoj kroničnih bolezni in obolenj, denimo sladkorne bolezni tipa II, povišanega krvnega pritiska, kar lahko v nosečnosti privede tudi do nevarne preeklampsije. Pogosteje imajo lahko težave s ščitnico, lahko so slabše telesno pripravljene in imajo morda prekomerno telesno težo, vse našteto pa lahko negativno vpliva na nosečnost.
Obenem je večja verjetnost za kromosomske napake otroka in zaradi vsega naštetega je po pojasnilih primarij Darije Strah vodenje nosečnosti po 37. letu drugačno kot pri mlajših. A na srečo dandanes poznamo več vrst presejalnih in diagnostičnih testov, s katerimi lahko preverimo, ali je vse v redu in ali vse poteka, kot bi moralo.

Pregledi, ki jih lahko pričakujete in ki so še posebej svetovani
V Sloveniji je dobro poskrbljeno za zdravstveni nadzor nosečnic in ploda – obvezno zavarovanje v celoti krije stroške 10 sistematičnih pregledov, dveh ultrazvokov in individualnih svetovanj. Ob morebitni rizični nosečnosti in sumih na nepravilnosti pa ginekolog seveda upravičeno lahko opravi tudi več pregledov in po potrebi napoti nosečnico na opazovanje v bolnišnico.
Prvi ultrazvočni pregled je pri zdravi nosečnici in plodu med 8. in 12. tednom nosečnosti, ko se določi predvideni datum poroda in tudi prvič oceni stopnjo ogroženosti. Pregled opravi ginekolog, ki tudi izključi oziroma potrdi večplodne nosečnosti in horionosti, nepravilnosti maternice, nepravilnosti zgodnjih oblik nosečnosti, nepravilne tvorbe v spodnjem delu trebuha, ne obsega pa pregleda nuhalne svetline.
Druga ultrazvočna preiskava sledi v 20. tednu, ko se opravi morfologija ploda in se oceni plodovo rast. Pri obremenilni anamnezi oziroma kliničnem izvidu se opravi še ultrazvočni pregled v 30. do 32. tednu nosečnosti in je del kurativne obravnave. Enako velja za ultrazvočno ugotavljanje lege posteljice oziroma vstave ploda, če obstaja klinični sum za nepravilnosti.
Vmes so pregledi v 24., 28., 35. in 40. tednu nosečnosti, ki jih mora opraviti izbrani ginekolog. Ostalih pet sistematičnih pregledov v 16., 32., 37., 38. in 39. tednu nosečnosti običajno opravi diplomirana babica ali za samostojno delo izobražena diplomirana medicinska sestra, lahko pa tudi ginekolog. Vsem nosečnicam tudi večkrat preverijo kri in urin, vmes opravijo presejalni test z glukozo za nosečniško sladkorno bolezen in jih po potrebi napotijo v diabetično ambulanto za nadaljnje zdravljenje.
Starejše nosečnice imajo po obveznem zdravstvenem zavarovanju tudi več možnosti pri presejalnih testih za Downov sindrom, ki se opravlja med 11. in 14. tednom nosečnosti. Nosečnice, stare med 35 in 37 let v času pričakovanega dneva poroda, imajo brezplačen presejalni test, ki je lahko merjenje nuhalne svetline ali trojni presejalni test (THT).
Po 37. letu starosti v času pričakovanega dneva poroda ima nosečnica pravico do horionske biopsije horionskih resic ali amniocenteze, pri katerih pa je približno odstotek tveganja za splav in ki veljata za invazivni metodi.
Ena od možnosti je tako imenovan NIFTY test, ki ga že zelo zgodaj v nosečnosti lahko opravijo zgolj z odvzemom materine krvi. Njegova natančnost je nad 99 odstotkov za tri najpogostejše sindrome: Downov (trisomija 21), Edwardsov (trisomija 18) in Patauov (trisomija 13), z njim pa lahko odkrijejo tudi morebitne druge kromosomske nepravilnosti. Z njim torej zelo natančno odkrijejo morebitne genske nepravilnosti ploda, pa tudi hitro določijo spol.
Za NIFTY test se je po nasvetu ginekologinje odločila tudi bralka, ki je bila drugič noseča pri 40. letih. "Vedela sem, da je s starostjo več možnosti za kromosomske napake ploda in da ne želim imeti amniocenteze. Nisem imela niti nuhalne niti amniocenteze, takoj sem šla na NIFTY test," je opisala. Izkazalo se je, da je vse v redu, rodila je naravno popolnoma zdravega dečka in tudi z njo je bilo vse v redu.
Prednosti nosečnosti v poznejših letih
Slovenke rojevamo čedalje pozneje. Vse pogosteje smo prvič noseče in prvič postanemo mamice kar nekaj let starejše, kot so bile nekoč recimo naše mame. Poznejše nosečnosti so vse običajnejše tudi v drugih državah modernega sveta, kar pa je lahko tudi pozitivno in dobro. Po navadi imajo "starejše" mamice višjo izobrazbo, bolj urejeno življenje, ugodnejšo finančno situacijo, uresničene karierne cilje, običajno so bolj zrele in pripravljene na družino.
"Strokovnjaki po svetu in tudi pri nas vemo in opažamo, da – četudi osveščena o tveganjih poznejše zanositve – ženska pač uvidi, da njen čas rojevanja in ustvarjanja družine v poznejših letih. Mi kot strokovnjaki ji moramo stati čim bolj ob strani in ji pomagati, pa najsibo pričakuje prvorojenca ali po dolgem času drugo ali tretjerojenca. Ob dobrem vodenju in redni kontroli bo seveda lahko rodila popolnoma zdravega otroka ter bo tudi sama v redu in zdrava," je poudarila primarij Darija Strah.

Ključno je torej upoštevati navodila in nasvete ginekologa ter opraviti vse preglede, ki vam jih svetuje za varno in zdravo nosečnost. Leta res prinesejo določena tveganja, kar pa nikakor ne pomeni, da boste imele kot starejše nosečnice nujno zaplete.
Sama sem imela prvega otroka pri 32. letih in tretjega pri 37. letih. Če pomislim za nazaj, sem bila ravno prav stara za materinsko vlogo in ne bi rodila prej, če bi lahko prevrtela čas nazaj.
Tudi več prijateljic in znank je zanosilo in rodilo pozneje, nekatere po 40. letu, in vse se je lepo izteklo. Tudi pri vas se bo po vsej verjetnosti lepo končalo. Pomembno je, da se v nosečnosti čuvate in da lepo živite, da ste tudi zmerno telesno aktivni in da vzdržujete primerno telesno težo.
Res pa je tudi, da je nosečnost v starejših letih praviloma zaželena in pričakovana nosečnost je blagoslov, ki prinaša srečo in veselje. Vse bo v redu, želimo vam lepo nosečnost, umirjen porod in veliko nepozabnih, čudovitih družinskih trenutkov.
Komentarji (1)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV