Raziskovalci iz ZDA so se tokrat odločili ugotoviti, kako poskrbeti, da očka ostane z bodočo mamico in ne 'pobegne' ob prvih znakih večanja trebuščka. Ugotovili so, da ga v to ne prisili poroka z materjo, kot večina zmotno meni, temveč je ključna skrb za otroka – že od prvih dni, ko še raste pod maminim srcem.

Neporočeni, a prisotni

Strokovnjaki pod vodstvom Natashe J. Cabrera z univerze Maryland v College Parku so do teh zaključkov prišli na podlagi raziskave, ki sicer še traja. Zajela je 5000 parov, ki so se jim med letoma 1998 in 2000 rodili otroci. Osredotočili pa so se predvsem na 1686 očetov, ki z materami svojih otrok na začetku študije niso bili poročeni.

Navezanost očetov na otroke so preverili po treh letih. Ugotovili so, da so bili na svoje otroke najbolj navezani očetje, ki so bodočim materam pomagali že med nosečnostjo. Kupovali so stvari za dojenčka, nosečo partnerico vozili po opravkih in ji priskočili na pomoč, kadar jo je potrebovala. Pomagalo je tudi, da so bili prisotni pri porodu.

Skupna pot in stanovanje

Moški, ki so materam svojih otrok pomagali že v nosečnosti, so bolj pogosto naredili tudi naslednji korak na skupni poti in se odločili za skupno stanovanje. To je le še pripomoglo k močnejšim družinskim vezem. Raziskovalce je kljub temu presenetilo, da zakonski status kot tak ni imel dosti vpliva na povezanost mlade družine.

Kot je ob tem povedala Cabrerova, verjetno ne potrebujemo bujne domišljije, da opazimo, kaj splete trdne vezi med očetom, mamo in otrokom – skupno življenje. Ravno to je po opažanjih ključno, da se oče tudi po rojstvu otroka odloči ostati ob njem in partnerici. Da si par splete 'toplo družinsko gnezdo', pa so najboljši meseci nosečnosti.

Svoje mnenje o članku lahko izrazite tudi tukaj.