Materinstvo – velika sprememba v življenju ženske

Rojstvo otroka največkrat prinese izpolnjujoče občutke, radost in zadovoljstvo. V teh trenutkih je svet popoln in mamica (in očka) za svojo srečo ne potrebuje ničesar in nikogar več. Na drugi strani pa se starša po vsej verjetnosti soočata z neznanimi situacijami, se ne znajdeta najbolje v njih ali se jima celo zdijo neobvladljive.
Družba goji kar nekaj tabujev o materinstvu in starševstvu. Eden od njih so stiske mater po rojstvu otroka. Materinstvo ni vedno samo nasmeh na ustnicah in neskončna sreča v očeh. Ni nenavadno, če so ženske po porodu nerazpoložene, nemirne, jezne, žalostne, brez prave volje do življenja. Podporno okolje, kvalitetne informacije in ustrezna pomoč so prav gotovo pomembne oporne točke, ko se ženska znajde na temni strani materinstva. Takrat je tudi pomembno, da ženske vedo, da niso same. Da stoji za njimi cela vrsta žensk, ki so srečno prebrodile stisko, in da imajo pravico do ustrezne pomoči in podpore, poudarja predsednica združenja Naravni začetki Irena Šimnovec.

Sanjalke

Združenje Naravni začetki obstaja kot društvo od leta 2000. Neformalno so se člani – bodoče matere, matere in njihovi partnerji, ki so želeli biti bolj kvalitetno informirani o obporodnem obdobju, se izobraževati na tem področju, si izmenjavati izkušnje o nosečnosti, porodu, negi otroka in starševstvu – začeli povezovati že leta 1996. V Sloveniji so si želeli imeti boljše pogoje, večjo izbiro kraja in načina poroda. V letih od nastanka so v združenju osnovne usmeritve še okrepili in razširili. Kot pravi Irena Šimnovec, so združenje sanjalk, žensk, ki si drznejo sanjati. Delujejo v Ljubljani, Kranju in Kopru.

Programi pomoči in podpore

Združenje Naravni začetki ima tudi program za podporo v obporodnih stiskah, ki se imenuje mamaZOFA, prevzeli pa so ga tudi za ime spletne strani.

V združenju nosečnicam in njihovim partnerjem nudijo podporo, informiranje, svetovanje o pripravi na porod in življenju z otrokom. Organizirajo delavnice o pričakovanju otroka, po telefonu, na forumu, po e-pošti in osebno svetujejo o porodu po meri ženske ter v obporodnih stiskah. Za mamice z dojenčki vodijo tudi podporne skupine Začetnica, za ženske s travmatičnimi izkušnjami poroda pa podporno skupino ProMAMA. Ta uvaja v slovenski prostor zagovorništvo žensk, partnerjev in družine v času nosečnosti, poroda in zgodnjega starševstva.

V združenju lahko dobite tudi informacije o pravicah žensk in njihovih družin v zdravstvenem sistemu v obporodnem obdobju. Udeležite se lahko delavnic z naslovom Mala šola za starše, na katerih vam svetujejo o zgodnjem starševstvu, o odnosih v družini in med partnerjema ter o skrbi zase in za otroka v ranljivem obdobju širjenja družine.

Odloča ženska, ki rojeva!

V združenju Naravni začetki sodelujejo tudi s strokovnjaki na področju obporodne skrbi. Pripravljajo izobraževanje za doule, zagovornice in laične pomočnice v obporodnem obdobju. Povezujejo se z babicami in ostalimi strokovnjaki na tem področju pri nas in v tujini z namenom, da bi tudi v Sloveniji vzpostavili žensko osrediščeno obporodno skrb. Kot pravi predsednica združenja, ženska rojeva, zato ona odloča in izbira kako, kje in s kom bo rodila, spremljevalci in zdravstveno osebje pa so njeni pomočniki.

Rezultati raziskave Porodnišnice za današnji čas kažejo, da je skrb za porodnice v Sloveniji medikalizirana, poudarja dr. Zalka Drglin, svetovalka in voditeljica projektov pri združenju. Ženske ne morejo izbirati med porodnišnicami, samostojnimi neodvisnimi porodnimi centri ali porodi doma (lahko pa izberejo eno od štirinajstih porodnišnic); v nosečnosti, med porodom in po njem nimajo neprekinjene babiške skrbi, postopki med porodom pa odstopajo od »medicine, podprte z dokazi“.

Le še tretjina spontanih porodov

Zaskrbljujoč je podatek, da je v Sloveniji zgolj trideset odstotkov spontanih porodov, pri vseh drugih uporabljajo sredstva za sproženje ali pospeševanje porodov. Ta sredstva niso brez tveganj in stranskih učinkov. Žal porodnice v veliki večini ležijo na postelji, kar je neustrezen položaj za rojevanje otroka, ki ni v prid ne materi ne otroku (o tem govorijo kupi znanstvene in strokovne literature). V Sloveniji polovici porodnic prerežejo presredek, optimalno bi bilo manj kot deset odstotkov; v svetu obstajajo prakse, kjer so dosegli izredno nizek odstotek prerezov presredka, ne da bi bilo pri tem več raztrganin.

Preveč po direktivi vodijo drugo porodno dobo, osupljivo pogosto uporabljajo pritisk na vrh maternice – oboje danes znanstveni podatki postavljajo pod vprašaj. Neverjetno, a še vedno pri večini porodnic uporabljajo klistir in britje, pa bi ju po preverjenih znanstvenih podatkih medicinskih raziskav lahko ta hip opustili in s tem ne bi ničesar tvegali, pravi Drglinova. Med porodom pogosoto ne dovoljujejo hrane in pijače, brez upravičenega razloga omejujejo tudi število bližnjih pri porodu.

Kot pravi dr. Zalka Drglin, nekateri v vsem naštetem ne vidijo bistvenih težav. Prepričana je, da se številne ženske danes ne zavedajo, da je oblika poroda, ki je običajno na voljo, precej daleč od tega, kar bi porod lahko bil, ne da bi pri tem tvegale svoje ali otrokovo zdravje ali življenje. Nekatere govorijo o lepi izkušnji, kljub rutinskemu vodenju poroda, ki so ga največkrat deležne! Kako lepa in celo ekstatična bi bila lahko porodna izkušnja, če bi naredili še korak naprej!

Seveda tudi pri nas že obstaja določena izbira, zato je za ženske pomembno, da se o njej že v nosečnosti pogovorijo z osebjem izbrane porodnišnice. Zavedati pa se moramo, da je ta izbira zelo omejena s prevladujočim načinom razmišljanja o tem, kako naj bi porod potekal in, posledično, s trenutno uveljavljeno prakso.