Danes 39-letna Mojca Žurej prihaja z Gorice pri Slivnici, kjer imajo družinsko turistično kmetijo Žurej. Ko so ji med prvo nosečnostjo odpovedale ledvice, je bila – milo rečeno – precej presenečena, saj ni imela občutka, da je imela pred tem kakršne koli težave. "Čeprav sem nato, ko sem pri osebnem zdravniku gledala svojo zdravstveno kartoteko, videla, da sem imela že v osnovni šoli visok krvni tlak. Ampak takrat ni temu nihče posvečal veliko pozornosti." Ko so se težave z ledvicami pojavile med nosečnostjo, so ji pojasnili, da bi se to zgodilo prej ali slej. "Ampak bolj pri petdesetih, šestdesetih. Očitno pa je nosečnost to pospešila."

'Vse je štimalo, vse je bilo fajn. Potem pa ...'

27-letna Mojca se je spopadla s precej težkimi razmerami. "Ko sem zanosila, sem bila povsem zdrava. V tem času sem ravno diplomirala. Vse je štimalo. Vse je bilo fajn. Potem pa prideš v bolnišnico, kjer ti povedo, da bodo morda morali prekiniti nosečnost, ker je tvoje zdravje resno ogroženo. Svet se ti sesuje. Hvala bogu mi je mož stal ob strani." Vsak dan je morala začeti hoditi na dializo. Vsak dan je upala, da se bo vse končalo dobro.

"Danes o mojem primeru predavajo. Takrat sem bila tretja ženska v Sloveniji, ki se ji je to zgodilo, in hkrati najhujši primer," pove in nato razloži še, kako se zdravniki zate trudijo, a te hkrati pripravljajo na najhujši scenarij. "V štiriindvajsetem tednu so mi rekli, da imam srečo, da nosim deklico, ker so bolj vzdržljive kot dečki. Spodbujali so me, da zdržim še do šestindvajsetega tedna. Potem se je krvni tlak povišal in niso mogli več čakati. Naredili so carski rez."

Deklica je imela manj gramov, kot jih ima v tem tednu po navadi otrok. Tehtala je 635 gramov, velika je bila 33 centimetrov. Približno dve leti sta morala Mojca in njen mož prestajati še nekaj težkih trenutkov. A danes je Hana stara 12 let in pol. Je popolnoma zdrava in nihče ne bi mogel nikoli uganiti, da je bila nedonošenček.  

O težavah z ledvicami med nosečnostjo si lahko prebrete tudi intervju z zdravnico.

Presaditve ledvic se veseliš

Po porodu se je tudi Mojčino stanje ledvic malo popravilo, eno leto je lahko živela brez dialize. Nato pa se je stanje spet poslabšalo in spet je morala dan za dnem hoditi na dializo. Sledil je klic, ki ga je čakala. Zanjo so našli primerno ledvico. Pripraviti se je morala na presaditev.

Bil je februar leta 2009, ko je zaspala in se zbudila z novo ledvico. Moje prvo vprašanje je, ali jo je bilo operacije strah. Na kar Mojca odgovori, da jo je bilo seveda strah zavrnitvene reakcije, da bi torej njeno telo ledvico zavrnilo. "Drugače pa se tega veseliš," se nasmehne. S tem je lahko namreč konec vrste težav.

Odločitev za drugega otroka

Imela je srečo. Njeno telo je ledvico lepo sprejelo. Po petih letih je zato začela razmišljati o novem otroku. "Prej sem bila že prepričana, da ne bom imela več otrok. Ko pa so bili izvidi vsakič znova v redu, pa se je spet prebudila želja." O tem se je posvetovala z zdravniki, ki so najprej opravili vrsto pregledov. "Vse so natančno preučili, preden so prižgali zeleno luč. Če imaš težave z ledvicami, res moraš prej k zdravniku, ničesar ne smeš delati na lastno pest," pripoveduje. Tudi med nosečnostjo so jo pozorneje spremljali. "Ob vsakem pregledu sem imela ultrazvok, imela sem več pregledov kot druge nosečnice, večkrat so mi kri vzeli. Ampak nosečnost se je lepo zaključila. Bila je povsem normalna. Res sem rodila s carskim rezom trinajst dni prej. Ampak izključno zato, ker so zdravniki rekli, da je otrok dovolj dozorel, zato bodo nosečnost raje kar zaključili." Tako se je rodila popolnoma zdrava deklica Zoja, ki ima danes tri leta in pol.

'Če na vse gledaš črno, je bolje, da se za kaj takega ne odločiš'

"Če črto potegnem, je bilo vse super, ampak moraš upoštevati zdravniška navodila," poudarja Mojca. Ne bi šlo niti brez zvrhanega koša optimizma. "Če na vse gledaš črno, je bolje, da se za kaj takega ne odločiš. Jaz pa sem optimistična oseba, in ko sem se odločila za nosečnost, sem se odločila tudi, da bo vse v redu."

Tudi prvo nosečnost je lažje prebrodila z ohranjanjem vere v svet. "Spomnim se, da mi je enkrat medicinska sestra rekla, da je prav vedela, da bom zmogla ne glede na to, kako hudo bo, ker sem vedno prišla izza ovinka tako nasmejana in optimistična." 

Mojca se tudi danes negativnim ljudem raje izogiba. "Lep primer je, ko pridem v Ljubljano vsake tri mesece na pregled. Včasih je v čakalnici super skupina. Drugič pa takšna, ki vse vidi črno. Vsak pove samo najslabšo izkušnjo, ki se mu je zgodila med zdravljenjem. Takrat jaz vzamem svojo številko in grem raje čakat kar ven ter se samo vsake toliko vrnem, da pogledam, ali sem že na vrsti. Tudi ko sem hodila na dializo, nisem želela poslušati negativnosti. Pozitivnost in dobra volja ogromno pripomoreta," je prepričana.

Večkrat se tudi s hvaležnostjo spomni družine iz Nizozemske, ki je darovala ledvico svoje žal pokojne sorodnice. "To je meni dalo novo življenje. Neizmerno hvaležnost čutim." Zaradi njihove nesebičnosti je danes Mojca spet zdrava, še bolj pa je hvaležna, da sta povsem zdravi tudi njeni hčerki.

Ne zamudite tudi intervjuja z mag. Lili Steblovnik, dr. med., specialistko ginekologije in porodništva s Kliničnega oddelka za perinatologijo Ginekološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Pojasnila nam je, kaj mora vedeti ženska, če želi zanositi, ima pa težave z ledvicami.