19-letna Hollie Quinn je bila v četrtem mesecu nosečnosti, ko je rutinska preiskava krvi pokazala, da ima smrtno nevarno bolezen. Hollie je zbolela za Goodpasturjevim sindromom, avtoimunsko boleznijo, zaradi katere je njeno telo napadalo lastne organe ter uničevalo njena pljuča in ledvice. Ta se pojavi zelo redko – le pri enem na dva milijona ljudi.

Morala bi splaviti

Zdravniki so bili ostri. Povedali so ji, da je tako bolna, da sploh niso vedeli, kako je lahko hodila naokoli. Izvedela je tudi, da bo morala jemati steroide in druga zdravila, da bo preživela.

“Najhuje je bilo, ko so mi rekli, da bi morala splaviti. Nosečnost je bila za moje telo le dodatna obremenitev,“ je dejala. “Zdravila, ki naj bi mi rešila življenje, pa so bila tako močna, da bi najverjetneje ubila mojega nerojenega otroka ali ga vsaj zelo poškodovala.“ Predlagali so ji, naj splavi, saj bo drugače skoraj zagotovo spontano splavila.

Čakanje

“Nisem imela druge izbire, jemati sem morala zdravila. Drugače bi umrla oba z otrokom. Misel, da bi lahko ubila svojega dojenčka, je bila nekaj najhujšega,“ se spominja Hollie. Začela je čutiti posledice bolezni in dva tedna je ostala v bolnišnici. Zdravniki so bolezen poskušali obvladati.

Vendar je ta že tako napredovala, da so ji po enem tednu odpovedale ledvice. “Zdravniki so vsak dan pričakovali, da bom spontano splavila. Veliko zdravil, ki sem jih jemala, je namenjenih bolnikom z rakom in niso preizkušena na nosečnicah.“

Zdrav plod

Končno je Hollie le lahko odšla domov, čeprav je vsak dan nekaj ur preživela v bolnišnici na dializi. Dnevi so minevali in pregledi so pokazali, da je s plodom vse v redu. Pri 20 tednih je izvedela, da nosi dečka.

V 22. tednu nosečnosti, ko je bila Hollie na eni od transfuzij v bolnišnici, je končno prvič začutila dečkovo brco. Ko je nato končno dočakala 24. teden, mejnik, ko se dojenček lahko rodi in preživi, je čutila, da se bo res vse izšlo dobro. Pregledi so pokazali, da je mali borec Shaun zdrav. Vendar težav še ni bilo konec.

Mir v maternici

Shaun je povsem obmiroval vsakič, ko je bila Hollie na transfuziji ali dializi. Misel, da dojenčka še vedno lahko izgubi po vsem, kar je prestala, je bila za mlado bodočo mamico grozljiva. Pri 35 tednih njene nosečnosti so se zdravniki odločili, da je čas za carski rez.

Počutila se je kar malce neprijetno, ko so ji vbrizgali epiduralno in splošno anastezijo. Tako je Shauna najprej objel njegov ponosni očka. Hollie pa si je oddahnila, ko se je zbudila in videla novorojenčka v objemu svojega partnerja. Takoj, ko je videla dečkov lepi obraz, je vedela, da je z njim res vse v redu.

“Mali vojak“

Shaun in Hollie sta morala v bolnišnici ostati še deset dni, nato so jima zdravniki dovolili oditi domov. Vsi so bili presenečeni nad dečkovo odpornostjo. Hollie so celo povedali, da je, kolikor vedo, prva ženska z Goodpasturjevim sindromom, ki je rodila zdravega dojenčka. “Kličem ga moj mali vojak, saj se je tako boril,“ je povedala.

Shaun je sedaj star tri mesece in pol in bo morda ostal edinec. Zdravila, ki so njegovi mami rešila življenje, so bila tako močna, da morda ne bo mogla nikoli več zanositi. Zato se Hollie še toliko bolj zaveda, kakšno srečo ima, da ima ob sebi Shauna.