„Že odkar se spomnim, sem si želela postati mama. Moj mož Luke in jaz sva si predstavljala dom, poln igrač in krikov razposajenih otrok.“

Kara in Luke Ellard iz Walesa sta poskušala zanositi že vse od novembra 1997, ko je imela Kara 21, Luke pa 20. Eno leto sta bila povsem na trnih, a se ni zgodilo nič. Ginekolog ji je nato predpisal tablete za zdravljenje neplodnosti in z možem sta bila prepričana, da jima bo tako le uspelo. Mislila sta, da je treba naravi malce pomagati. A vsak mesec ju je razočaral negativen rezultat nosečniškega testa, upanje je plahnelo iz meseca v mesec. Po naravni poti sta se trudila dolgih sedem let. Nato pa sta začela z medicinskim zdravljenjem. Leta 2005 se jima je ponudila možnost, da poskusita z umetno osemenitvijo. A nobeden od dveh njenih poskusov se ni izkazal za uspešnega. Po osmih letih stalnega poskušanja sta bila Luke in Kara na robu obupa in tik pred tem, da se sprijaznita, da ne bosta nikoli imela otrok.

Zdravnik se je odločil za laparoskopski pregled. Na enem od Karinih jajcevodov so odkrili grde brazgotine in ga odstranili. A po operaciji so par čakale še hujše novice. Zamašen je bil tudi drugi jajcevod. Kot vsakič prej so se jima podrle sanje. Enostavno ni bilo možnosti, da bi zanosila po naravni poti, zato je bila zunajtelesna oploditev njuna edina možnost. In odločena sta bila, da poskusita znova.

Vrsta neuspelih poskusov

Aprila 2006 so Kari v maternico vstavili dve oplojeni celici. Z Lukom sta v upanju gledala v prihodnost in držala pesti, da bi jima zdaj končno le uspelo. Upanje je le še raslo, ko je izvedela, da se je raven hormonov začela dvigati. A prvi ultrazvok je pokazal, da je njena maternica povsem prazna. Mislila je, da je poseg uspel. Predstavljala si je že, kakšen bo njen otrok, kruta resnica pa jo je povsem strla.

„Tako lahko bi bilo odnehati. Tako dolgo sva se že trudila in vsako novo razočaranje je pometlo z vsemi pričakovanji. A vedela sva, da morava poskusiti znova,“ danes pravi Kara. Decembra istega leta sta poskusila z novim posegom, ki tudi ni uspel. Maja 2007 s tretjim, ki mu je zopet sledilo razočaranje, julija s četrtim in naslednje leto februarja s petim. Aprila 2008 sta poskusila šestič, a nihče od njiju ni več upal na uspeh.

„Žalostno je bilo gledati mame z njihovimi otroki. Bila sem obupana in svet se mi je zdel tako nepošten. Hotela sem se zapreti pred svetom. V glavi sem imela podobo svojega otroka, ki ga držim v naročju, in le to mi je pomagalo preživeti vsak dan. In naslednjega. In naslednjega.“

Končno izvedela razlog

Septembra istega leta pa se je končno le nekaj premaknilo. Zdravniki so ugotovili, da ima Kara veliko 'celic ubijalk,' ki so napadale zarodke. Do te ugotovitve je bilo za mladi par najhuje to, da nista natančno vedela, zakaj se razočaranja in neuspehi kar vrstijo in vrstijo. Kara je začela jemati steroide, nato pa sedmič poskusila z oploditvijo. „A bilo je prekmalu, zdravila še niso imela možnosti učinkovati. Po sedmih poskusih sva bila tik pred tem, da se povsem zlomiva. Luke je imel vsega že davno dovolj. Vbrizgavati sem si morala hormone in življenje z menoj je postalo nočna mora. Najin odnos sem potisnila do roba. Bi najin odnos lahko prenesel vse to?“ se je spraševala Kara.

Ko se nasmehne sreča

A dogovorila sta se, da bova poskusila osmič. In zadnjič. Avgusta 2009 so ji v maternico vstavili dva zarodka, teden pozneje sem naredila test za ugotavljanje nosečnosti. In rezultat je bil pozitiven. Kara in Luke sta planila v jok in nista mogla verjeti svojim očem. Tri dni pozneje je zdravnik potrdil, da se jima je uresničila njuna največja želja.

„Bila sem noseča. Po eni strani sem bila presrečna, po drugi pa prestrašena, da bo zopet šlo kaj narobe. Nekaj tednov pozneje sem na ultrazvoku slišala srčni utrip najinega otroka.“ Nosečnost je potekala gladko. Njuna hčerka Tyler se je rodila maja 2010. „Končno sva jo lahko držala v naročju in to je bil najlepši trenutek v mojem življenju. Največji čudež je bil, da sem jo po vsem trdem boju lahko končno držala v naročju.“

Z Lukom sta potrebovala 13 let, deset postopkov umetne oploditve, a Tyler je bila po njunih besedah vredna vsake minute.