Ko porodnici v eni od slovenskih porodnišnic niso želeli izročiti posteljice, se je obrnila na Varuha človekovih pravic. Ta je pridobil pojasnila vseh 14 slovenskih porodnišnic ter Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije (Zbornice – Zveze). Ugotovil je neenotno prakso: nekatere porodnišnice so porodnicam izročale posteljice, druge pa ne, s čimer je bilo po varuhovem mnenju kršeno načelo enakopravnosti.

Varuh je o ugotovitvah seznanil ministrstvo za zdravje, ki je na podlagi naknadno pridobljenih informacij sprejelo stališče, da se posteljica po porodu v skladu z veljavno zakonodajo obravnava kot odpadek ter se porodnicam ne sme izročati zaradi zagotavljanja zdravja in varnosti porodnic in otrok. "Po porodu placenta več ne obstaja, zato se z njo ravna kot z odpadkom, pri čemer veljajo splošna pravila, določena z Uredbo o odpadkih," so pojasnili. Ministrstvo je o stališču obvestilo vse porodnišnice in bolnišnice ter opozorilo, da je neupoštevanje pravil lahko sankcionirano. Kazni za kršitelje oziroma porodnišnice, ki dovolijo prevzem posteljice, znašajo od 10.000 do 30.000 evrov.

Babice: Pri zaužitju posteljice sta največji nevarnosti prisotnost ostankov težkih kovin in tveganje za okužbo zaradi mikroorganizmov. Če se okuži mamica, je lahko ogrožen tudi dojenček

Zbornica – Zveza se strinja s stališčem ministrstva za zdravje in opozarja, da lahko neustrezno ravnanje s posteljico predstavlja tveganje za zdravje in okolje. Predsednica Zbornice – Zveze, Monika Ažman, je poudarila, da je posteljica potencialno infektivna, neustrezno ravnanje z njo pa lahko negativno vpliva na zdravje mater in otrok ter na okolje. Po njenih besedah posteljica ne more biti obravnavana kot lastnina matere, saj je funkcionalna le med nosečnostjo, ko omogoča izmenjavo hranil med materjo in plodom ter služi izključno preživetju ploda. Ob porodu otrok posteljice ne potrebuje več.

V dopisu ministrstva za zdravje, ki je sledil pozivu Varuha in strokovni presoji, je bila zagotovljena enotna doktrina ter ureditev ravnanja s posteljico v vseh porodnišnicah in pri samostojnih izvajalkah babiške dejavnosti, je pojasnila. Poudarila je, da si tako ministrstvo kot babice prizadevajo za zagotavljanje zdravja in varnosti porodnic ter otrok. Ob tem je dodala, da se zaveda širše vloge babic, ki ne vključuje zgolj skrbi za fizično zdravje porodnic, temveč tudi spoštovanje njihovih kulturnih in duhovnih potreb. Vseeno je opozorila, da so nekatere prakse, povezane z uporabo posteljice, kot sta izdelava kapsul ali tako imenovani lotusov porod, tvegane in nimajo znanstvene podlage.

"Stališče ministrstva za zdravje je precej razburilo dule in nekatere matere, ki zagovarjajo tako uporabo posteljice. Zlasti dule prepričujejo matere o koristih uživanja posteljice, kot so zmanjšanje poporodne krvavitve in bolečin, povečanje produkcije materinega mleka in izboljšanje psihofizičnega počutja matere," je pojasnila. Vendar je opozorila, da trditve "niso znanstveno potrjene in so lahko vir namernega manipuliranja z materami z namenom pridobitve zaslužka". Opozorila je, da "izdelava kapsul iz posteljice pogosto poteka v vprašljivih in nenadzorovanih pogojih", in dodala, da nekateri zagovorniki izročitve posteljice podpirajo tudi tako imenovan lotusov porod, pri katerem popkovine ne prerežejo, temveč pustijo, da ostane povezana z otrokom, dokler sama ne odpade. A takšna praksa po njenih pojasnilih predstavlja higiensko vprašljivo okolje za novorojenčka, povečuje tveganje za okužbe in nima nikakršnih znanstveno dokazanih koristi za otroka.

"Placentofagija ali postpartalno zaužitje posteljice je razširjeno med sesalci, vendar nobena sodobna človeška kultura ne vključuje zaužitja kot del svoje tradicije," je izpostavila. Opozorila je, da sta pri zaužitju posteljice največji nevarnosti za mamico prisotnost ostankov težkih kovin in tveganje za okužbo zaradi mikroorganizmov. Posteljica ni sterilen material; glede na način ravnanja z njo in pripravo se lahko mamica okuži, kar posledično lahko ogrozi tudi novorojenca, je poudarila. Dodala je še, da "v znanstveni literaturi za zdaj ni resnih dokazov, ki bi podprli morebitne koristi uživanja lastne placente, medtem ko obstaja kar nekaj nezanemarljivih tveganj za zdravje, predvsem pri uživanju nepravilno obdelane posteljice".

Zagovorniki: Posteljica simbolizira povezavo, varnost in življenje. Porodnice bi morale imeti pravico do posteljice

Zagovorniki pravice porodnic do posteljice se nikakor ne strinjajo, temveč trdijo, da je posteljica osebni organ ženske, zato bi morala imeti pravico odločati o njeni usodi. Maja Metličar, duhovna mentorica in nekdanja pravnica, poudarja, da je posteljica del ženskega telesa, kar ji daje pravico odločanja o njeni usodi. Po njenem mnenju država ne bi smela posegati v naravno pravico ženske do njene posteljice, saj je ženska suvereno in svobodno bitje, posteljica pa je organ, ki je zrasel v njenem telesu, zato ji pripada enako kot vsi ostali organi njenega telesa.

Kritična je do stališča, da je posteljica medicinski odpadek: "To je organ, ki je nastal v ženskem telesu, in noben organ njenega telesa ne bi smel postati last države ali institucij." Pravi, da posteljica po porodu še vedno vsebuje hranila, matične celice ter "energetsko povezanost med materjo in otrokom." Opozarja, da posteljica ni zgolj fizični organ, temveč ima tudi simbolno vrednost, saj v mnogih kulturah predstavlja povezavo, varnost in življenje. "Posteljica poleg hranil in energijske povezave z dušo otroka vsebuje matične celice, ki imajo izjemen zdravilni učinek za mamo in otroka. Zato v nobenem primeru ne more biti označena kot odpadek, kot je posteljico označilo ministrstvo," je poudarila.

"Samo dejstvo, da se posteljica ob porodu "izloči" iz telesa, nikakor ne pomeni, da jo je ženska zavrgla," pravi Metličarjeva in doda, da je odločitev o njeni uporabi ali zavrženju izključno v rokah porodnice. "Če ženska jasno izrazi, da jo želi vzeti, je očitno ni zavrgla in na njej ohranja posest in lastnino," meni in dodaja, da noben organ njenega telesa ne bi smel postati last države ali institucij. Poziva k spremembi zakonodaje, ki bi ženskam omogočila svobodno odločanje o posteljici. Verjame, da bi tovrstna sprememba prispevala k večji ozaveščenosti žensk o pomenu posteljice in k širši debati o pravicah žensk in njihovih teles v zdravstvenem sistemu.

"Po mojem mnenju ženski tudi ni potrebno dokazovati, da ima pravico do lastne posteljice. Za to ne potrebuje pravne podlage v zakonodaji države, saj ji država ne more prisilno odvzeti tega, kar ji pripada po naravi - s samim dejstvom, da je živa. Država je nezaslišano posegla v njeno naravno pravico do nedotakljivosti telesa in bi morala, po mojem mnenju, razlago glede odvzema posteljice takoj preklicati, se za svojo napako opravičiti in javno pojasniti, da je ženska edina, ki lahko odloča o lastni posteljici," je prepričana.

Kaj prinaša prihodnost? Je možen kompromis?

Ponekod v tujini je prevzem posteljice možen pod določenimi pogoji, kot so testiranje na infekcijske bolezni in podpis izjave o lastni odgovornosti. V ZDA, kjer so nekatere zvezdnice odkrito spregovorile o uporabi lastne posteljice po porodu, ameriške zdravstvene organizacije opozarjajo na pomanjkanje znanstvenih dokazov o učinkovitosti take prakse in na potencialna tveganja. V Sloveniji zakonodaja trenutno ne dovoljuje prevzema posteljice, sprememb na ravni Evropske unije pa prav tako ni pričakovati. Vseeno razprave potekajo ter bodo še naprej odpirale pomembna etična in pravna vprašanja.

Medtem ko ministrstvo za zdravje in Zbornica – Zveza poudarjata medicinsko varnost in znanstvene standarde, zagovorniki, med njimi dule, Maja Metličar in nekatere porodnice, izpostavljajo pomen osebne svobode in simbolike posteljice. Razprava odpira bistvena vprašanja – na eni strani o zdravstvenih tveganjih in družbeni odgovornosti, na drugi strani o pravicah žensk in državnem poseganju v njihove odločitve. Ali bo dialog med dvema različnima pogledoma v prihodnje pripeljal do rešitev, ki bodo uravnotežile varnost in pravice ter bodo sprejemljive za vse?