V ljubljanski porodnišnici je zaposlenih 17 porodničarjev, osem neonatologov in 195 medicinskih sester/babic/zdravstvenih tehnikov. Na leto imajo približno 6000 porodov – pri njih se rodi več kot tretjina slovenskih otrok. So ena največjih in najboljših porodnišnic v Zahodni Evropi.

Pri njih se rodi tudi večina prezgodaj rojenih otrok, zlasti pred 34. tednom nosečnosti. V enoti intenzivne nege in terapije novorojencev letno zdravijo več kot 600 bolnih in prezgodaj rojenih otrok, pri katerih odpoveduje ena ali več življenjskih funkcij. Mednje sodijo tudi najbolj nezreli nedonošenčki, rojeni po samo 22. ali 23. tednih nosečnosti z ekstremno nizko porodno težo, precej pod 1000 gramov. Zaradi izrazitega napredka neonatologije imajo danes veliko možnost preživetja. Ukvarjajo se tudi s spremljanjem in zdravljenjem bolnih nosečnic in odkrivanjem razvojnih nepravilnosti pri plodu. Na njihovem oddelku za intenzivno nego in terapijo odraslih pa so najbolj ogrožene nosečnice in porodnice, zlasti porodnice po operativnih posegih in z zelo zapletenimi porodi. 

Prisotnost in plačilo: pri porodu je lahko navzoč en porodni spremljevalec (mož/partner, mama, sestra, prijateljica …), ki mu priporočajo obisk enega od tečajev v šoli za starše. Na voljo ima udeležbo na tečaju predporodne priprave, katerega namen je seznaniti nosečnice in porodne spremljevalce s potekom nosečnosti, bližajočim se porodom, poporodnim obdobjem, nego in prehrano novorojenčka oziroma dojenčka, dobijo pa tudi odgovore na vsa zastavljena vprašanja. Če ne obiščejo tečaja predporodne priprave, imajo na voljo poltretjo uro trajajoč tečaj za bodoče očete oziroma spremljevalce pri porodu, na katerem se seznanijo z bistvenimi podatki o porodu in poporodnem obdobju.

Za navzočnost pri porodu spremljevalci plačajo 20 evrov, denar je namenjen za nakup opreme in aparatur za porodne sobe. 

Prisluhnili so tudi željam "majhnega odstotka žensk, ki si ob porodnem spremljevalcu želijo imeti ob sebi tudi doulo. Z njimi smo se dogovorili za sodelovanje, ob upoštevanju, da je njihova vloga pri nas zgolj spremljevalne narave."

Upoštevanje porodnega načrta: kar najbolj skušajo upoštevati želje porodnic, "hkrati pa želimo tudi najboljši izid poroda. Upoštevamo dobro pripravljen porodni načrt, katerega namen naj bi bil porodnici omogočiti lepši in kakovostnejši porod. Vsaki porodnici svetujemo, da ob prihodu v porodni blok izrazi svoje želje in pričakovanja, nato skupaj z babico pregledata porodni načrt in se vnaprej pogovorita o določenih stvareh." Pričakovanja in načrti se lahko spremenijo glede na potek poroda, ki ga je nemogoče natančno načrtovati vnaprej, zato morda kakšna od napisanih želja v porodnem načrtu včasih ne bo izvedljiva. Takrat pojasnijo načrtovane dodatne posege in odgovorijo na vprašanja porodnice. Strokovni nadzor nad nosečnostjo in porodom pa je odgovornost babice in porodničarja.

Možne vrste porodov: imajo sodobne porodne postelje, ki jih je mogoče prilagoditi za polsedeč ali sedeč položaj, v katerem rojeva večina njihovih porodnic. Redkeje se odločajo za rojevanje v bočnem položaju ali za porod na pručki. Poroda v vodi ne nudijo.

"Aktivnosti med porodom so prilagojene fazi poroda in stanju porodnice oziroma ploda. Nekatere porodnice si med porodom želijo ležanja, spet drugim je lažje, če med popadki sedijo, čepijo ali ležijo na boku, tretjim bolečina popusti med hojo. Ženske morajo prisluhniti svojemu telesu, občutkom, instinktom, otroku in se na podlagi tega odločiti, v kakšnem porodnem položaju (leže, sede, na pručki ...) želijo roditi. Seveda se o najprimernejšem dogovorijo s porodno babico," so pojasnili v ljubljanski porodnišnici.

Carski rez: na željo porodnice ga ne izvajajo. "To je operativni poseg, ki pomeni tudi večje tveganje kot naravni vaginalni porod. Carski rez je namreč operacija, pri kateri pogosteje kot po vaginalnem porodu nastanejo zapleti, ki ogrožajo zdravje in življenje ženske. Mogoči so zapleti zaradi anestezije, lahko se pojavijo krvavitve, globoka venska tromboza, pljučna embolija ali okužbe. Umrljivost žensk po carskem rezu je približno sedemkrat večja kot pri vaginalnem porodu. Ginekološko-porodniška stroka meni, da ima carski rez pred vaginalnim porodom prednost le, ko ženska po naravni poti ne more roditi ali ko bi to resno ogrozilo njeno zdravje oziroma življenje ali/in zdravje in življenje ploda," so poudarili.

Posebne porodne sobe: imajo 11 porodnih sob in 13 porodnih postelj. Porodne sobe so opremljene tako, da se v njih porodnica in njen spremljevalec dobro počutita. V vsaki porodni sobi so: aparat CTG, porodna postelja, nočna omarica, ogrevana niša za novorojenčka in pripomočki, ki jih osebje potrebuje za svoje delo. Nekatere pripomočke se po potrebi prinese iz druge sobe, na primer žoge, blazine, radio. 

Zavedajo se, da je v nekaterih infrastrukturnih pogledih večina porodnih sob že krepko obrabljena. "Trudimo se, da jih malo po malo obnavljamo in nadomeščamo že zdavnaj amortizirano opremo in medicinske aparature, kot so porodne postelje, CTG-aparati, infuzijske črpalke, monitorji ... Leta 2017 nam je uspelo s pomočjo donacij v celoti prenoviti eno od porodnih sob, ki je zdaj namenjena za visoko rizične porode iz vse Slovenije," so pojasnili.

Protibolečinska sredstva: naravne (alternativne, nefarmakološke) protibolečinske metode, kot so sprehajanje, sprostitvene tehnike, tens, masaža, sicer umirjajo in sproščajo, vendar ne preprečijo bolečine v celoti. Farmakološke metode lajšanja porodnih bolečin vključujejo inhalacijske analgetike (dušikov oksidul N2O v mešanici s kisikom, ki ga porodnica vdihuje skozi masko), intravenski ter intramuskularni analgetiki – opioidi. Najpogosteje uporabljen opioid pri njih je petidin – dolantin. Drugi opioidi, ki se uporabljajo v porodni analgeziji, so še morfij, meptazinol, fentanil.

Porodnice se lahko odločijo za lajšanje bolečin, ki si ga uravnavajo same, z opioidom, imenovanim remifentanil (ultiva). Običajno uporabijo posebno črpalko, s katero si porodnica sama odmerja potrebno količino zdravila (prek nastavljene intravenske kanile) za lajšanje bolečine s pritiskom na gumb, ki je povezan s črpalko. Naprava je prilagojena, da ni mogoče prepogosto dajanje odmerkov.

Najzahtevnejši in najučinkovitejši metodi lajšanja porodne bolečine, ki ju izvajajo anesteziologi, sta epiduralna (EPA) in subarahnoidna (spinalna) porodna analgezija. Pri epiduralni porodni analgeziji anesteziolog zabode iglo v spodnji del hrbtenice in skozi iglo namesti epiduralni kateter (zelo tanko cevko) nad trdo možgansko ovojnico. Po odstranitvi igle ostane epiduralni kateter nameščen v hrbtenici in prek njega lahko ves čas trajanja poroda porodnica dobiva zdravila proti bolečinam. Zdravila, ki se uporabljajo po tej poti, so lokalni anestetiki, ki povzročijo prehodno ohromelost živcev, majhni odmerki opioidov ali mešanica enih in drugih.

Doplačil za katero koli vrsto porodne analgezije ni.

Epiduralna: brezplačna epiduralna obporodna analgezija je mogoča 24 ur na dan, vse dni v tednu. Nosečnica se zanjo lahko dogovori in pridobi vse potrebne informacije vnaprej, na individualnem posvetu v anesteziološki ambulanti ali na dan sprejema neposredno pri ekipi v porodnem bloku.

Po porodu je porodnica še v porodni sobi: porodnica in novorojenček (lahko tudi porodni spremljevalec) sta v porodni sobi še tri ure po vaginalnem porodu; temu pravijo četrta porodna doba, ki traja od iztisa posteljice. Oba sta pod budnim nadzorom strokovnega osebja.

Dojenje: zelo spodbujajo dojenje, saj je materino mleko najprimernejša hrana za otroka. "Mati, ki doji, skrbi tudi za svoje zdravje. Zaradi dojenja se bolje krči maternica po porodu, manj je rakavih obolenj dojk in jajčnikov, manj je presnovnega sindroma in sladkorne bolezni tipa 2. Dojenje je tudi ekološko primerno, saj ni odpadne embalaže, stekleničk, cucljev in izdatkov za nakup mlečnih nadomestkov," so nanizali. Po končanem carskem rezu je porodnica iz operacijskih prostorov takoj premeščena v enoto intenzivne nege in terapije, novorojenček pa prvo uro po rojstvu ostane na opazovanju v porodnem bloku. Če je vse v redu, se po pretečeni uri pridruži mamici, in takrat se prvič podoji.

Zaposleni pomagajo pri dojenju, mamice spodbujajo in jim svetujejo ob premagovanju morebitnih težav. "Nikakor pa jih ne silimo s svojimi informacijami v določeno dejavnost, ampak se prilagajamo in dopuščamo možnost izbire. Dojenje je samo en del materinskega vedenja," so poudarili. "Odločitev, kako bo mati hranila svojega otroka, je njena. Dolžnost vseh, ki skrbimo za ohranjanje in spodbujanje zdravja, pa je predstaviti možnost izbire najprimernejše hrane za otroka," so dodali.

Pomoč ob morebitni poporodni depresiji: pogosteje kot s poporodno depresijo se srečujejo s poporodno otožnostjo, "saj se slednja pojavi prej (najpogosteje tretji ali četrti dan po porodu) in ne potrebuje posebnega zdravljenja, saj večinoma sama izzveni v nekaj dneh. Ženska po porodu potrebuje predvsem priznanje, razumevanje in pozornost. Veliko vlogo pri tem ima poleg partnerja tudi zdravstveno osebje – medicinske sestre in babice, zdravniki, klinični psiholog." Otožnost, ki traja več časa, pa po njihovih pojasnilih kaže na razvoj depresije. Takrat je priporočeno, da mamica poišče strokovno pomoč. "Poporodna depresija se razvije postopoma. Največkrat se pojavi v štirih do šestih tednih po porodu, lahko pa tudi pozneje," so dodali.

Že več kot 25 let imajo zaposleno specialistko klinične psihologije, ki se veliko ukvarja tudi z različnimi psihosomatskimi zapleti nosečnosti in psihičnimi težavami, povezanimi z obporodnim in poporodnim obdobjem.

Oskrba nedonošenčkov: na kliničnem oddelku za perinatologijo ginekološke klinike ljubljanskega kliničnega centra se rodi tretjina novorojenčkov v Sloveniji. V enoti intenzivne nege in terapije novorojencev na leto zdravijo več kot 600 bolnih in prezgodaj rojenih otrok, pri katerih odpoveduje ena ali več življenjskih funkcij. Mednje sodijo tudi najbolj nezreli nedonošenčki z ekstremno nizko porodno težo, že od 340 gramov.

Otroci potrebujejo neprekinjeno dolgotrajno intenzivno zdravljenje in zdravstveno nego v inkubatorjih, dovajanje parenteralne prehrane prek centralnih žilnih kanalov, invazivno in neinvazivno podporo oziroma nadomeščanje delovanja življenjsko pomembnih organov. Izvaja se zahtevna diagnostika in terapija v smislu medikamentoznega zdravljenja, ki omogoča izboljšanje prognoze in kakovosti življenja.

V enoti intenzivne terapije stopnje III se zdravijo najzahtevnejši in življenjsko ogroženi bolniki. So posebej opremljene in zaradi potreb novorojenčkov, novih tehnologij, načinov diagnosticiranja in zdravljenja potrebujejo za kakovostno in varno zdravstveno nego visoko strokovno usposobljen kader, saj sta v tem obdobju izjemnega pomena kakovostno zdravljenje in zdravstvena oskrba, ki omogočata večje preživetje in kakovost življenja v prihodnosti otroka.

V zadnjem obdobju se je povečalo število izjemno nezrelih nedonošenčkov z ekstremno nizko porodno težo in odstotek vsako leto še narašča. Pretekla desetletja so se zdravniki pri nas in po svetu različno opredeljevali do zdravljenja nedonošenčkov na meji preživetja, razvoj medicinskih aparatur in napredek stroke pa postopoma spreminjata odnos – govorimo o otrocih z gestacijsko starostjo že od 22. tednov, katerih obravnava zahteva intenzivno zdravljenje in intenzivno zdravstveno nego.

Mamice nedonošenčkov spodbujajo, da so čim več časa ob nedonošenčku. Ostanejo hospitalizirane – dobijo status "doječe matere" v porodnišnici, v posebnih prostorih/apartmajih za mamice nedonošenčkov ali na poporodnih oddelkih. Z otrokom so lahko pretežni del dneva, prisostvujejo večernemu obroku ob 21. uri in se nato odpravijo na nočni počitek. V nočnem času načelno niso prisotne v enoti za intenzivno terapijo in nego novorojencev, izjemoma ob zapletih pri zdravljenju otroka.

V pritličju porodnišnice sta laktarij in mlečna kuhinja, kjer skrbijo za prehrano nedonošenčkov, bolnih in zdravih novorojenčkov. Mamice učijo o osnovah umivanja in razkuževanja rok, tehnike črpanja mleka, pravilne uporabe pripomočkov in ravnanja z izčrpanim mlekom. Čez dan svetujejo izčrpavanje mleka na tri ure, v podobnem ritmu, kot bi se dojil otrok. Noč je namenjena počitku, zato ponoči ne priporočajo načrtnega zbujanja zaradi izčrpavanja mleka.

Sobivanje ob morebitnih zdravstvenih zapletih: na oddelkih otročnic imajo uveden sistem "rooming-in", kar pomeni, da je otrok v sobi skupaj z materjo ves čas. Sistem izboljšuje čustveni odnos med njima in omogoča osebju hkratno skrb za mater in otroka. Posteljica in pult za nego otroka sta ob materini postelji, s čimer je omogočen nemoten stik med materjo in novorojenčkom.

Fiziološka zlatenica je pri novorojenčkih pogost pojav zaradi povečane tvorbe bilirubina, nezrelosti jeter, ki še niso sposobna predelati povečane količine bilirubina, in nerazvite bakterijske flore v črevesju. V primeru zdravljenja s fototerapijo je novorojenček ves čas pri materi v sobi. Namesti se ga pod UV-lučko (ultravijolično svetlobo), da se "sonči". Bilirubin, ki kroži po krvnih žilah, postane pod vplivom UV-žarkov v vodi topen, zato se lažje izloča.

V primeru patološke zlatenice, potrebne dodatne diagnostike in terapije, drugih zdravstvenih razlogov, ko otrok potrebuje posebno nego (inkubator, monitoring, infuzije…), pa se ga premesti v enoto intenzivne nege in terapije novorojenčkov, mamica pa ga lahko obiskuje kadar koli.

Mamica po porodu dobi: ob sprejemu potrebuje le pripomočke za osebno nego. Vsaka dvakrat na dan dobi svežo spalno srajco in brisačo. Če želijo, lahko s seboj prinesejo svojo jutranjo haljo in copate, sicer jih dobijo tudi v porodnišnici. Otročnica prejme ob sprejemu na oddelek 20 velikih vložkov, namenjenih prav prvim poporodnim dnem, pozneje pa, v primeru daljše hospitalizacije, še 10 manjših vložkov za porodnice.

Največje število porodnic v sobi: imajo dvoposteljne in triposteljne sobe. Nadstandarda ne morejo ponuditi, doplačilo za samostojno bivanje v bolniški sobi ni mogoče. Če pri porodnici obstaja potreba ali velika želja, da bi bila sama v sobi, se potrudijo in izpolnijo željo brez doplačila, če jim omogoča zasedenost.

Možnost, da oče prespi v porodnišnici: v porodnišnici je 134 odraslih in 133 otroških postelj, ki so praktično ves čas polno zasedene. Zato ne nudijo možnosti sobivanja partnerja oziroma očeta otroka. Izjemoma je partner ali eden od svojcev lahko prisoten, ko gre za na primer invalidnost matere, težjo duševno bolezen, smrt otroka. Takrat ju namestijo v dvoposteljno sobo in omogočijo, da sta skupaj. Strošek namestitve in obrokov hrane znaša približno 50 evrov na dan.

Obiski: v porodnišnici vsak dan v tednu med 15. in 18. uro. V enoti intenzivne nege in terapije odraslih so omejeni na največ uro med 15. in 17.30. Omejeni so na partnerje in otroke porodnic. Za omejitev obiskov na partnerja in sorojence so se odločili pred desetletjem, ko so pridobili izsledke ankete, izvedene med 550 mamicami po porodu. V odgovorih so v večini izrazile željo/potrebo po ukinitvi dopoldanskih obiskov in njihovi omejitvi na ožjo družino.

Obiski v enoti intenzivne nege in terapije novorojenčkov potekajo za starše otrok med 10. in 13. uro ter med 15. do 19. uro. Za obisk sorojencev in starih staršev otrok (enkrat v času bivanja otroka v intenzivni enoti) so mogoči obiski v popoldanskem času, izključno po predhodnem dogovoru. Mamice otrok, zdravljenih v intenzivni enoti novorojenčkov, spodbujajo, da ostanejo v porodnišnici in se podnevi redno aktivno vključujejo (če dopušča zdravstveno stanje otroka) v nego in hranjenje svojih otrok. Spodbujajo tudi metodo "kengooroo" (polaganje nedonošenčka na gole prsi matere ali očeta), ki dokazano pozitivno vpliva na otroka in starše. Kengurujčkanje omogočajo vsak dan med 10. in 12. uro ter med 16. in 18. uro.

VSE INFORMACIJE SI LAHKO NATISNETE TUKAJ.