Redni pregledi v obdobju nosečnosti so ključnega pomena tako za ohranjanje zdravja nosečnice kot tudi ploda in kasneje otroka. Z njimi se lahko informiramo, pravočasno prepoznamo morebitne zdravstvene težave in tudi ustrezno ukrepamo. In čeprav večina nosečnosti napreduje brez večjih težav, je vseeno bolje, da opravimo vse potrebne preiskave, včasih še dodatne, če je treba.  

Koliko preventivnih pregledov opravi nosečnica?

Vsaki nosečnici je v okviru osnovnega zdravstvenega zavarovanja omogočenih deset preventivnih pregledov. V okvir teh pregledov spadata tudi dve ultrazvočni preiskavi. Izmed desetih preventivnih pregledov jih pet opravi ginekolog, ostalih pet pa lahko opravi diplomirana babica ali za samostojno delo usposobljena diplomirana medicinska sestra. 

Med najpomembnejša preventivna pregleda spadata prvi pregled in pregled okoli 20. tedna, ko opravimo morfologijo ploda. Sicer pa je poleg desetih preventivnih pregledov nosečnicam z zdravstvenimi težavami omogočena še dodatna obravnava.

Kako potekajo preventivni pregledi v nosečnosti?

Prav vsak preventivni pregled obsega meritev krvnega pritiska, telesne teže nosečnice, preiskavo urina in poslušanje plodovih srčnih utripov. 

Prvi pregled opravimo do 12. tedna nosečnosti. Zajema ginekološki pregled in bris materničnega vratu, če je bil opravljen pred več kot tremi leti ali predhodno ocenjen kot bolezensko spremenjen. Opravimo tudi prvo ultrazvočno preiskavo, ki jo izvajamo z ultrazvočnim tipalom skozi nožnico in je namenjena potrditvi nosečnosti, ugotavljanju trajanja nosečnosti, izključitvi ali potrditvi večplodne nosečnosti in potrditvi plodove vitalnosti. 

Prav tako z njo ugotavljamo morebitne nepravilnosti maternice ali nepravilnosti zgodnjih oblik nosečnosti. Ob prvem pregledu določimo pričakovani termin poroda in izpolnimo materinsko knjižico. Prvi pregled je pomemben tudi zato, ker pri nosečnici opravimo  preiskavo krvne slike, določitev krvne skupine, RhD faktorja, indirektni Coombsov test (ICT), testiranje na toksoplazmozo, sifilis in HIV, pri tistih z dejavniki tveganja pa tudi presejalno testiranje za nosečniško sladkorno bolezen.

Drugi pregled opravimo v 16. tednu nosečnosti, ko nosečnici izmerimo krvni pritisk, telesno težo, opravimo preiskavo urina in poslušamo plodove srčne utripe.

Tretji pregled opravimo okoli 20. tedna nosečnosti. Pomemben je zaradi tega, ker v sklopu tega pregleda opravimo morfologijo ploda, pri kateri z ultrazvočnim tipalom prek trebuha natančno preverimo rast in razvoj ploda ter odkrivamo večje in manjše razvojne nepravilnosti pri plodu, ki so lahko povezane s kromosomskimi napakami. Po tem pregledu ultrazvočna preiskava pri zdravih nosečnicah ni več predvidena. Poleg ultrazvočne preiskave opravimo tudi preiskavo krvne slike in toksoplazmoze pri tistih nosečnicah, ki je še niso prebolele. 

V 25.-26 tednu nosečnosti pri RhD negativnih nosečnicah opravimo določitev plodovega genotipa RhD. V primeru, da je plod RhD pozitiven, nosečnici v 28. tednu apliciramo posebno zaščitno injekcijo imunoglobulinov anti-D, ki zaščiti pred hemolitično boleznijo ploda. Po priporočilih se med 24. in 28. tednom svetuje tudi 75 g oralni glukozno tolerančni test (OGTT), ki je presejalni test za nosečniško sladkorno bolezen, ki pa po Pravilniku za izvajanje zdravstvenega varstva na primarni ravni ne spada med obvezne preiskave v nosečnosti.

Pri pregledih v 28., 32. in 35. tednu nosečnici izmerimo krvni pritisk, telesno težo, izmerimo velikost trebuha, opravimo preiskavo urina in poslušamo plodove srčne utripe. Poleg tega v 35. tednu opravimo tudi preiskavo krvne slike, testiranje na hepatitis B in toksoplazmozo pri tistih nosečnicah, ki je še niso prebolele. 

Po 37. tednu preglede opravljamo vsak teden. Ob teh pregledih se poleg meritve krvnega pritiska, telesne teže, velikosti trebuha in preiskave urina lahko po presoji izbranega ginekologa opravi tudi kardiotokografija (CTG), pri kateri elektronsko spremljamo plodove srčne utripe in krče maternice oz. popadke.

V kolikor nosečnica ob predvidenem terminu poroda še ne rodi, so nadaljnji pregledi predvideni v porodnišnici, ki si jo je izbrala za porod. 

Katere preiskave ne spadajo v okvir preventivnih pregledov v nosečnosti, pa jih nosečnicam vseeno priporočate?

V okvir obveznega zdravstvenega zavarovanja ne spada kar nekaj preiskav, ki so v nosečnosti prav tako pomembne. Med te preiskave sodita nuhalna svetlina in dvojni hormonski test za nosečnice, mlajše od 35 ali starejše od 36 let. Prav tako mednje ne spadajo neinvazivni prenatalni test (NIPT), ki je trenutno najbolj zanesljiv presejalni test za odkrivanje kromosomskih in genetskih nepravilnosti pri plodu, poleg tega pa še presejalni test za preeklampsijo v prvem trimesečju, presejalni test za prezgodnji porod z ultrazvočno meritvijo dolžine materničnega vratu v drugem trimesečju, odvzem brisa nožnice na streptokok skupine B za preprečevanje in ultrazvočne kontrole rasti, lege in teže ploda. 

Te preiskave so plačljive, jih pa nosečnicam posebej predstavimo, saj mnogih ne  poznajo in ne vedo, zakaj so smiselne. Prav tako je plačljiv 3D/4D ultrazvočni pregled ploda, s katerim dobijo nosečnice predstavo o videzu njihovega malčka in opazujejo njegovo gibanje, s čimer jim omogočimo čustveno povezavo z njim.

V katerih primerih je testiranje na kromosomske nepravilnosti pri plodu za nosečnico brezplačno?

Vse nosečnice, ki so ob predvidenem terminu poroda stare 35 let ali več, imajo povečano tveganje za rojstvo otroka z Downovim sindromom ali drugimi kromosomskimi nepravilnostmi. Nosečnicam, starim 35 in 36 let, sta v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja omogočeni presejalni preiskavi meritev nuhalne svetline in dvojni hormonski test. 

Tistim, ki so ob predvidenem terminu poroda stare 37 ali več let, pa sta omogočeni diagnostični preiskavi biopsija horionskih resic ali amniocenteza, pri katerih s preiskavo tkiva posteljice oz. plodovnice nedvoumno potrdimo ali izključimo kromosomsko nepravilnost pri plodu.

Kaj je nuhalna svetlina, kako se opravlja in zakaj je pomembna?

Nuhalna svetlina je predel na plodovem zatilju, ki predstavlja zunajcelično tekočino na vratu ploda. Meritev nuhalne svetline je presejalna ultrazvočna preiskava v prvem trimesečju nosečnosti. Opravljamo jo med 11. in 14. tednom nosečnosti z ultrazvočnim tipalom prek trebuha, ob slabši preglednosti ali neugodnem položaju ploda pa skozi nožnico. 

Namenjena je določitvi tveganja za tri najpogostejše kromosomske nepravilnosti pri ljudeh, in sicer za Downov, Edwardsov in Patauov sindrom. Preiskavo in izračun tveganja lahko opravi le za to posebej usposobljen ginekolog z veljavno mednarodno licenco za opravljanje te preiskave. 

Širša nuhalna svetlina pomeni večje tveganje za kromosomske nepravilnosti in  tudi druge razvojne nepravilnosti, predvsem srčne napake. Pri velikosti nuhalne svetline nad 3,5 mm je zato svetovan podroben pregled plodovega srca v drugem trimesečju nosečnosti.

Poleg same meritve debeline nuhalne svetline preiskava zajema tudi meritev velikosti ploda, meritev hitrosti bitja njegovega srca, ugotavljanje prisotnosti nosne kosti in zgodnjo morfologijo ploda. Pri tem sistematično pregledamo plod in njegov razvoj v prvem trimesečju. Pri izračunu tveganja pa upoštevamo tudi starost nosečnice, saj imajo starejše nosečnice večje tveganje za rojstvo otroka z Downovim sindromom. Z nuhalno svetlino lahko zaznamo do 80 odstotkov otrok s predhodno navedenimi kromosomskimi nepravilnostmi.

Kaj je dvojni hormonski test?

Dvojni hormonski test je krvna preiskava, ki jo nosečnica lahko opravi skupaj z nuhalno svetlino. Svetujemo ga zaradi večje zanesljivosti odkrivanja Downovega, Edwardsovega in Patauovega sindroma pri plodu. Z dvojnim hormonskim testom določimo vrednosti dveh hormonov posteljice. To sta PAPP-A in prosti beta-HCG, ki sta pri plodovih s kromosomskimi nepravilnostmi pomembno drugačna kot pri zdravih plodovih. Ob opravljenem dvojnem hormonskem testu in nuhalni svetlini se zanesljivost odkrivanja kromosomskih nepravilnosti poveča iz 80 na 90 odstotkov.

Nosečnice morajo razumeti, da čisto vseh primerov Downovega in drugih sindromov z omenjenimi preiskavami ne moremo zaznati. Mnoge nosečnice se zato po nuhalni svetlini in dvojnem hormonskem testu odločijo še za neinvazivni prenatalni test, ki najpogostejše kromosomske nepravilnosti zaznava z 99-odstotno zanesljivostjo.

Pri večini nosečnic po opravljeni nuhalni svetlini in dvojnem hormonskem testu tveganje za rojstvo otroka s kromosomskimi nepravilnostmi ni povečano. V tem primeru posebno ukrepanje ni potrebno. Kadar pa s preiskavo zaznamo povečano tveganje za kromosomske nepravilnosti, pa svetujemo nosečnici diagnostično preiskavo, in sicer biopsijo horionskih resic ali amniocentezo, s katerima potrdimo ali izključimo sum na kromosomsko nepravilnost ploda. 

Kaj je morfologija ploda, kako se izvaja in kaj lahko z njo odkrijemo?

Morfologija ploda je ultrazvočna preiskava v drugem trimesečju nosečnosti. Izvajamo jo z ultrazvočnim tipalom prek trebuha med 20. in 22. tednom nosečnosti. Namenjena je ugotavljanju plodove gestacijske starosti in oceni plodove rasti z merjenjem glavice, trebuha in stegnenice ploda. Namenjena je tudi odkrivanju večjih in manjših razvojnih nepravilnosti pri plodu, ki so lahko povezane s kromosomskimi napakami. 

S preiskavo opravimo natančen pregled in oceno razvoja ploda in njegovih organov. Pregledamo strukture v glavici, prsnem košu in trebuhu, hrbtenico in okončine ploda. Posebno pozornost namenimo pregledu plodovega srca. Večina plodov je sicer zdravih, na žalost pa imajo lahko nekateri resne težave. S preiskavo določimo tudi položaj ploda v maternici in pregledamo posteljico, popkovnico ter ocenimo količino plodovnice. 

V večini primerov lahko s preiskavo ugotovimo tudi plodov spol, ki pa ga razkrijemo le, če nosečnica to želi. 

Če med ultrazvočno preiskavo odkrijemo nepravilnosti v plodovi rasti ali razvoju, nosečnico s tem seznanimo in jo napotimo na dodatne preiskave. 

Zakaj moramo poznati svojo krvno skupino in Rh Faktor?

V krvi je prisotnih veliko antigenov, ki nas razvrščajo v različne krvne skupine. Klinično so najpomembnejši tisti, čigar protitelesa povzročajo hemolitično bolezen ploda in novorojenčka, ter tisti, ki povzročajo prehiter razpad rdečih krvničk po prejemu neskladne transfuzije krvi. Med vsemi so najpomembnejši antigeni v sistemu AB0, na podlagi katerih poznamo krvne skupine A, B, AB in 0.  Prav tako pa je pomemben antigen D v sistemu Rh. Nosečnice s prisotnim antigenom D so RhD pozitivne, tiste brez njega pa RhD negativne. 

V nosečnosti sta krvna skupina in določitev RhD zelo pomembna, zato ju določimo vsaki nosečnici že ob prvem pregledu v nosečnosti. Prav tako vsem določimo krvno skupino Kell in napravimo indirektni Coombsov test. Namen teh preiskav je poznati krvno skupino in odkriti protitelesa, ki lahko povzročijo hemolitično bolezen ploda in novorojenčka. Pri tej bolezni materina protitelesa prepoznajo otrokove rdeče krvne celice kot tujek, jih napadejo in uničijo. Zaradi tega lahko pri plodu in novorojenčku pride do slabokrvnosti in zlatenice, v najhujših primerih pa celo do smrti. 

Do težav lahko pride predvsem pri RhD negativnih nosečnicah. Zaradi tega se pri vsaki RhD negativni nosečnici med 25. in 26. tednom nosečnosti naredi posebna krvna preiskava, pri kateri se iz krvi nosečnice določi, ali je plod RhD pozitiven ali negativen. Pri nosečnici, katere plod je RhD negativen, ni nevarnosti za razvoj hemolitične bolezni ploda. Pri nosečnici z RhD pozitivnim plodom pa ta nevarnost obstaja, zato je taki nosečnici potrebno v 28. tednu aplicirati posebno zaščitno injekcijo imunoglobulinov anti-D, ki zaščiti pred hemolitično boleznijo ploda. 

To zaščitno injekcijo prejmejo RhD negativne nosečnice tudi, kadar še ni znano, ali je plod RhD pozitiven ali negativen, če je prisotna krvavitev med nosečnostjo, ob posegih na maternici v nosečnosti, kot so amniocenteza, biopsija horionskih resic, zunanji obrat ploda in drugi ter po vsakem porodu ali splavu.

Krvno skupino in RhD faktor pa je zelo pomembno poznati tudi zato, da lahko nosečnica v primeru življenjske ogroženosti ob hudi predporodni, obporodni ali poporodni krvavitvi čimprej prejme transfuzijo skladne krvi.