Čeprav pregoreksija ni uradna diagnoza, v grobem opisuje neurejeno prehranjevanje, s katerim nosečnica skuša nadzorovati telesno težo, ki jo pridobi med nosečnostjo, obenem pa se boji, da bo izgubila nadzor nad telesom. To lahko sčasoma vodi v motnje hranjenja, kot sta anoreksija ali bulimija. Ženske pogosto poskušajo prikriti svoje prehranjevalne navade zaradi strahu, sramu ali skrbi zaradi obsojanja.

Najpogostejši znaki in simptomi so:

Prekomerna ali kompulzivna telesna vadba.

Omejevanje vnosa hrane in obsesivno štetje kalorij.

Samoizzvano bruhanje in uporaba odvajal.

Občutek sramu ali krivde zaradi pridobivanja telesne teže.

Nenehno tehtanje in opazovanje telesa v ogledalu.

Strah in izrazita stiska zaradi pridobivanja teže.

Izogibanje obiskov pri ginekologu.

Občutek ločenosti od otroka, ki raste v njej.

Izogibanje druženju s prijatelji ali družino zaradi prehranjevalnih navad in vzorcev.

Ženske s preteklo diagnozo motnje hranjenja so bolj izpostavljene tveganju za razvoj pregoreksije. Tudi če je ženska ozdravljena, lahko povečanje telesne teže in občutek izgube nadzora med nosečnostjo povzročita ponovitev simptomov. Poleg tega so stres v razmerju, nezadovoljstvo s telesom in ponotranjenje ideje o popolnem telesu prav tako dejavniki tveganja za pregoreksijo.

Potencialna zdravstvena tveganja: nevarnosti za mater in otroka

Potencialna zdravstvena tveganja neurejenega prehranjevanja med nosečnostjo vključujejo težave v razvoju ploda, povečano tveganje za spontani splav, povečano tveganje za podaljšan porod in carski rez, nizka porodna teža ploda zaradi pomanjkanja hranil, izrazita utrujenost nosečnice, anemija, neurejeni elektroliti, dehidracija, omotičnost in omedlevica ...

Simptomi pregoreksije se lahko nadaljujejo tudi po rojstvu otroka. V tem primeru ženska čuti pritisk, da mora hitro izgubiti kilograme, ki jih je pridobila med nosečnostjo. Morda bo še naprej omejevala kalorični vnos, da bi se karseda hitro vrnila na svojo prvotno težo ali celo nižjo. Pretirana izguba teže po porodu vodi v izrazito pomanjkanje energije, utrujenost ter vpliva na dojenje.

Zdravljenje je odvisno od resnosti motnje hranjenja. V nekaterih blažjih primerih zadošča svetovanje o prehrani in stilu življenja, v težjih primerih je potrebna vključenost multidisciplinarnega tima.

Dejavniki tveganja

Tako kot pri drugih motnjah hranjenja strokovnjaki menijo, da različni dejavniki tveganja povečajo verjetnost, da se pri posameznici razvije to stanje.

Zgodovina motenj hranjenja. Če je ženska v preteklosti že imela motnjo hranjenja ali se je z njo spopadala ob zanositvi, je večja verjetnost, da bo med nosečnostjo imela težave.

Družbeni pritisk. V današnjem času je v ospredju težnja k popolnosti in iskanju idealov na vseh področjih. Preplavljeni smo s fotografijami in sporočili o tem, kako naj bi bilo videti popolno telo – tudi v nosečnosti. Vse to lahko ustvari močan pritisk, zlasti pri ženskah, ki imajo težave s samopodobo.

Duševne motnje. Nič nenavadnega ni, če se osebe z motnjami hranjenja spopadajo tudi s pridruženimi težavami, kot sta denimo tesnoba ali depresija. Nosečnost je lahko zelo pozitivno in izpolnjujoče obdobje, po drugi strani pa tudi naporno in stresno.

Genetika. Motnje hranjenja imajo genetsko komponento. Verjetneje je, da se bodo razvile pri osebah, ki imajo tovrstne težave v družini.

Če se spopadate z neurejenim prehranjevanjem, stisko glede telesne podobe ali drugimi težavami, povezanimi z vašo težo med nosečnostjo, je pomembno, da poiščete pomoč. Nenazadnje gre za vaše zdravje in otroka, ki raste v vas.

Viri: EatingDisorderHope / ChoosingTherapy