Prelomna študija, objavljena v reviji Nature, ima potencial, da revolucionira zdravljenje preeklampsije. Nedavna raziskava Univerze v Pensilvaniji je namreč odkrila obetavno novo zdravljenje, ki uporablja tehnologijo mRNA. Inovativno zdravljenje bi lahko bistveno spremenilo način obravnave preeklampsije, saj bi nosečnicam omogočilo, da nosečnost poteka dlje časa in hkrati izboljša zdravstvene izide za matere in dojenčke.

Preeklampsija je zapleteno stanje, ki se lahko pojavi po 20. tednu nosečnosti, in je pogosto povezano s povišanim krvnim tlakom ter prisotnostjo beljakovin v urinu. Čeprav natančen vzrok nastanka ni znan, se domneva, da nastane zaradi težav pri vgradnji posteljice, kar vpliva na njeno delovanje. Slabša funkcija posteljice tako lahko omeji rast ploda, hkrati pa povzroči izločanje snovi v krvni obtok, ki povzročajo povišan krvni tlak in poškodbe krvnih žil. V hujših primerih lahko to privede do poškodb vitalnih organov, kot so možgani, ledvice in jetra.

Dotično stanje in druge hipertenzivne motnje v nosečnosti se pojavijo pri 5 do 10 % nosečnosti. Največja verjetnost za njen nastanek pa je pri prvi nosečnosti. Dejavniki tveganja vključujejo osebno ali družinsko zgodovino preeklampsije, večplodno nosečnost, zgodovino povišanega krvnega tlaka, bolezni ledvic, presaditev organov ali avtoimunskih bolezni, starost matere (mlajša od 20 ali starejša od 40 let), prekomerno telesno težo ter kratek ali dolg časovni razmik med nosečnostmi ter zunajtelesno oploditev. 

Simptomi so pogosto podobni običajnim nosečniškim težavam, kot so otekline, glavoboli ali slabost, zaradi česar nosečnice pogosto ne prepoznajo resnosti stanja in se ne odločijo za obisk zdravnika. Včasih se težave zaznajo šele, ko je že zelo nevarno. Preeklampsija se lahko kaže tudi v bolečinah v trebuhu, težavah z dihanjem, pekočim občutkom v zgornjem delu trebuha, bruhanjem, zmedenostjo, napetostjo ali težavami z vidom, kot so preobčutljivost na svetlobo, zamegljen vid ali bliskanje pred očmi. Če imate katerega od teh dejavnikov tveganja ali zgoraj naveden simptome, je priporočljivo, da se posvetujete z ginekologom.