"Skozi vso zgodovino našega razvoja so babice otroka pustile preko popkovine povezanega s posteljico in z mamo še nekaj časa po porodu. Ko se je v petdesetih letih 20. stoletja porod preselil v porodnišnice in se je število porodov v porodnišnicah povečevalo, so uvedli rutino prerezovanja popkovine takoj po porodu. Ker so študije pokazale, da lahko kri, ki se po porodu nabere v popkovini, poveča verjetnost za zlatenico, so verjeli, da delujejo najbolje za novorojenčke. Vendar pa raziskave v zadnjih 10 letih kažejo, da je za novorojenčka bolje, da se s prerezom popkovine počaka vsaj tri minute po porodu," je poudarila dolgoletna in izkušena obporodna spremljavalka, dr. Špela Peternel.

Tudi v nedavni raziskavi univerz Rhode Island in Brown, v kateri je sodelovalo 73 zdravih dojenčkov, so raziskovalci potrdili pozitivne učinke na možgane novorojenčkov, če so po porodu pet minut počakali s prerezom popkovine. Dojenčke so razdelili v dve skupini - pri enih so prerezali popkovino po petih minutah, pri drugih hitro in takoj, v največ 20 sekundah. Vsi so bili ob prerezu na golih prsih svojih mamic.

Ko so dopolnili štiri mesece, so zanje pripravili več preiskav. Med drugim so opravili magnetno resonanco glave, preverili razvoj možganov in krvno preiskavo za feritin, ki med drugim pokaže morebitno pomanjkanje železa in lahko z njo potrdimo ali ovržemo slabokrvnost. Med otroci se je tedaj pokazala precejšnja razlika. 

Dojenčki, pri katerih so počakali s prerezom popkovine, so imeli v krvi več feritina in v možganih več mielina od sovrstnikov, pri katerih so opravili takojšnji prerez. Laično povedano - prvi so imeli več železa v krvi in več snovi, ki poskrbi za pravilno delovanje živčnega sistema ter je izjemnega pomena za zdrav, kognitivni, finomotorični, socialni, čustveni in vedenjski razvoj.

Popkovina - življenjska nit

Dejstvo je, da otroček že v nosečnosti skozi popkovino od matere prejema vsa pomembna hranila in kisik. Nato še po porodu skozi njo prejme z železom bogato kri iz posteljice, kar predvidoma podkrepi tudi nastanek za razvoj možganov koristnega mielina. Zato je pomembno, da se dotok po rojstvu ne prekine prehitro. 

Raziskave so namreč pokazale, da v prvih nekaj minutah po porodu v otroka preide kar 100 mililitrov otrokove krvi, ki po porodu ostane v popkovini. "Ob porodu, ko otrok potuje skozi porodno pot, se kri iz otroka iztisne v popkovino in v popkovnici lahko ostane kar tretjina vse otrokove krvi. Torej lahko otrok izgubi kar tretjino svoje krvi, če popkovino preščipnemo takoj po porodu. Če bi odrasel izgubil toliko krvi, bi padel v šok," je opozorila dr. Peternel.

Ker ob poznejšem prerezu novorojenček po porodu v telo dobi več svoje krvi, imajo dojenčki in malčki tudi pozneje večje zaloge železa in hemoglobina v krvi. "Torej lahko kasnejše prerezovanje popkovine zmanjša tveganje za anemijo pri dojenčkih, ki ob dojenju ne morejo pridobiti železa iz hrane. Iz praktičnih izkušenj pa vemo, da slabokrvnost zmanjša sposobnost organizma v boju z okužbami," je pojasnila. 

"Zakasnjeno prerezovanje popkovine lahko zmanjša potrebo po transfuziji krvi in izboljša krvni pretok pri nedonošenčkih. Obenem je manjše tudi tveganje za krvavitev v možganih in nekrotizirajoči enterokolitis, črevesno bolezen, ki prizadene skoraj 5 do 10 odstotkov nedonošenčkov," je dodala. 

Kot dula spremlja porode že več kot desetletje in po njenih izkušnjah dojenčki ob umirjenih porodih ne jokajo in so povsem mirni. "A vsi jokajo, če jim popkovino prerežemo, preden preneha utripati. Popkovina pa ponavadi utripa skoraj do poroda posteljice. Če s prerezom popkovine počakamo nekaj ur, potem ko je posteljica že zdavnaj rojena, ali se starši odločijo za Lotusov porod, kjer počakajo, da popkovnica odpade sama, otroci ob ločitvi od posteljice ne jokajo," je opazila. In po njenih izkušnjah se vsi starši odločijo za poznejši prerez popkovine, če so le seznanjeni z dobrobitmi.

Kdaj v slovenskih porodnišnicah prerežejo popkovino?

V slovenskih porodnišnicah počakajo, da žile v popkovnici prenehajo utripati, torej, ko po mnenju stroke ni več nobene izmenjave krvi med materjo in otrokom. "To običajno traja ena do dve minuti, zelo redko dalj časa, do pet minut," je razložila Damjana Koželj, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva v novomeški porodnišnici. "Po naši oceni manj kot pet odstotkov staršev želi s prerezom počakati dlje časa, tudi če že preneha utripati. Največ, kar dopuščamo, je, da jo prerežemo, ko se že rodi posteljica," je dodala. 

Od danes že v vseh slovenskih porodnišnicah zelo utečenega postopka odstopajo le pri redkih nujnih primerih, ko sta otrok ali/in porodnica ogrožena in ne morejo čakati zaradi reševanja zapletov. Sicer pa popkovino lahko prereže porodnica, očka novorojenčka ali drug spremljevalec, pri carskem rezu pa tudi čakajo, če je le mogoče, vendar prerez opravi operater.

Kaj si želijo slovenski starši?

Slovenski starši velikokrat izrazijo željo glede prereza popkovine v porodnem načrtu, kar pa niti ni nujno, saj v vseh slovenskih porodnišnicah počakajo pri vseh normalno potekajočih porodih, torej, če ni nihče življenjsko ogrožen. 

Po besedah predstojnice ginekološko-porodnega oddelka na Ptuju, dr. Damijane Bosilj, tudi pri njih vedno počakajo, da popkovina preneha utripati, če porod poteka normalno in če ni ogroženo zdravje mamice ali otročka. 

Sicer pa so imeli tudi primer, ko so na željo mamice počakali na porod posteljice, za kar pa po njenem mnenju v resnici ni potrebe, "saj se s končanim utripom preneha tudi prenos snovi iz mamice v novorojenčka".

V slovenskih porodnišnicah obenem opažajo, da se v zadnjem času - sicer izjemno redko, a vendarle - pojavljajo vprašanja in želje po tako imenovanem Lotusovem porodu, ko se popkovnice ne prereže niti po porodu posteljice. Posteljica je tedaj s popkovnico povezana z otrokom, dokler sama ne odpade, kar traja nekaj dni. 

"S tem pa se v naši porodnišnici ne strinjamo. Posteljica je lahko vir infekta za otroka, obenem nima več nobene funkcije. Menimo, da s tem otroka le ogrožamo, zato Lotusovega poroda pri nas ne omogočamo," je pojasnila dr. Damjana Koželj iz novomeške porodnišnice.

Vračamo se v preteklost, ker je naravno, prav in deluje

Vse več je govora o modernem svetu, čeprav se v resnici velikokrat oziramo in vračamo v preteklost. Namreč, izkazalo se je, da smo vmes v iskanju boljšega, hitrejšega, modernejšega za nekaj časa skušali na silo izničiti nekaj, kar je delovalo. Nekaj, kar so vedele in izkusile že naše babice in prapraprastarši. Nekaj, kar je nekoč že bilo. Nekaj, kar je delovalo, deluje, je naravno.

Če so v petdesetih letih prejšnjega stoletja hiteli s prerezom popkovnice, danes počakajo, če je le mogoče. Kako tudi ne bi - zaradi dodatnega volumna krvi iz posteljice se hitreje stabilizirajo otrokove življenjske funkcije takoj po rojstvu: med drugim srčni utrip, krvni pritisk in preskrba s kisikom. Zmanjša se možnost za zgodnjo ali poznejšo transfuzijo tuje krvi, izboljšajo se zaloge železa za poznejše otroško obdobje. Povečan prenos matičnih celic ugodno vpliva na razvoj imunosti.

Pomembno je tudi za nedonošenčke, pri katerih poleg manjše potrebe po transfuzijah ugotavljajo tudi manj zapletov po rojstvu, kot so možganske krvavitve ali nekrotizantni enterokolitis. Dobrobitim kar ni videti konca in lahko smo srečni, da jih poznajo, prepoznajo in se jih zavedajo tudi v slovenskih porodnišnicah.