Kot je pojasnilo ministrstvo v Haagu, je trenutno raziskave pod zelo strogimi pogoji mogoče izvajati zgolj na zarodkih, ki ostanejo ob umetni oploditvi, po privolitvi donatorskega para, medtem ko je ustvariti zarodek izključno za raziskovalne namene trenutno prepovedano, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Sprememba zakonodaje bo po novem omogočila ustvariti embrie, prav tako za izključno znanstvene raziskave, in to tiste, ki bi kratko- ali srednjeročno lahko privedli do zdravljenja ali preprečevanja bolezni. Sedanja prepoved je namreč po mnenju nizozemske vlade ovirala raziskave, ki bi lahko pomagale pri zdravljenju različnih, predvsem dednih bolezni, kot so na primer mitohondrijske bolezni.

Še naprej bo v veljavi sedanje določilo, da se embriov izven telesa ne sme razvijati več kot 14 dni. Nizozemsko ministrstvo ob tem načrtuje pozorno informiranje in spremljanje potencialnih darovalcev, ki bodo morali izrecno podati privolitev.

Nizozemska ministrica za zdravje Edith Schippers je z odločitvijo o tem, da se dovoli razvoj zarodkov v znanstvene namene, posegla v burno debato, ki je o tem vprašanju trenutno v teku tako v Evropi kot v svetu.

Velika Britanija je letos izdala prvo licenco za raziskave genetskih sprememb človeških zarodkov. Cilj projekta je bolje razumeti, zakaj pride do spontanih splavov. S tem je, sicer po mesecih razprav pri pristojnem regulatornem organu, postala ena izmed prvih držav na svetu, ki je odobrila takšne raziskave.

Ameriški znanstveniki so medtem v začetku meseca objavili, da so v laboratoriju prvič skoraj dva tedna razvijali človeške zarodke - doslej ni še nikomur uspelo živih zarodkov ohraniti tako dolgo. Raziskovalci so nato zarodke uničili in se tako izognili kršitvi zakona.

Nekatere druge države, na primer Nemčija, prepovedujejo vsakršen poseg v zarodek, tudi v raziskovalne namene.