V raziskavo, ki so jo izvedli na Danskem, so vključili 1406 otrok, starih 11 in 12 let. Merili so debelino plasti retinalnih (mrežničnih) živčnih vlaken in ugotavljali, kako nanjo vplivata kajenje med nosečnostjo in manjša porodna teža. Pretekle raziskave so potrdile povezavo med tema dvema dejavnikoma, tokratna pa je pokazala, da oba neodvisno vplivata na morebitne kasnejše težave novorojenčkov z očmi.

Če je plast retinalnih živcev tanjša, obstaja več možnosti za okvaro vida in celo za razvoj glavkoma, ki v skrajnem primeru vodi tudi v slepoto. Pri otrocih, zajetih v raziskavo, je bila omenjena živčna plast v povprečju debela 104 mikrometre. Pri tistih, katerih matere so v nosečnosti kadile, je bila povprečno za 5,7 mikrometra tanjša, pri otrocih, ki so se rodili z nizko porodno težo, pa je bila za povprečno 3,5 mikrometra tanjša. Dobra novica je, da razlik med otroki nekadilk in tistih mater, ki so po zanositvi to razvado opustile, niso ugotovile.

Čeprav je kar nekaj dejavnikov, ki jih niso upoštevali, kar priznavajo tudi sami avtorji raziskave, hkrati pa razlika v debelini živčne plasti ni tako velika, da bi lahko na podlagi tega podatka napovedali kasnejše težave z očmi, je nasvet materam, naj ne kadijo v nosečnosti, še vedno na mestu.