Ameriška študija je analizirala podatke več kot tisoč žensk, ki so bile noseče med letoma 1999 in 2002. Vse sodelujejo v tako imenovanem Projektu Viva, obsežni in dalj časa trajajoči (longitudinalni) študiji žensk in njihovih otrok, ki poteka na univerzi Harvard. Njen cilj je ugotoviti, kako bi lahko izboljšali zdravje mater in otrok.

Zadnja ugotovitev raziskovalcev je, kako škodljiv vpliv ima lahko pretirano uživanje sladkorja. Kognitivne sposobnosti otrok, ki so sodelovali v študiji, so preverili sprva pri treh, nato še pri sedmih letih. In opazili so, da obstaja povezava med slabšimi rezultati na tem preverjanju ter tem, da je mati pretiravala z uživanjem sladkorja v nosečnosti ali pa da je otrok užival preveč sladkorja v zgodnjem otroštvu. 

Enak učinek je imelo tudi uživanje umetnih sladil. Nasprotno pa so imeli celo boljše rezultate na preverjanju otroci, ki so uživali dovolj sadja. Ti otroci so pokazali tudi boljše motorične spretnosti pri treh letih ter boljšo verbalno inteligenco pri sedmih.

Zakaj sadje ni kar navaden sladkor?

V zadnjem času je sadje po krivem pristalo na slabem glasu. Mnogi napačno mislijo, da opozorilo o škodljivosti sladkorja pomeni, da se je treba odrekati tudi sadju. To je sicer ravno tako sladkega okusa, saj vsebuje obliko sladkorja, ki se imenuje fruktoza. A v resnici nam je narava dala zmožnost, da okusimo sladko, zato nam je dala tudi hrano, ki je sladka. 

Kot nam je v intervjuju o napačnih prepričanjih, ki jih imamo ljudje o zdravem prehranjevanju, povedala prehranska strokovnjakinja Mojca Cepuš: "Sadja se ljudje bojijo, ker vsebuje sladkor. Vendar sladkor nujno potrebujemo za dobro delovanje celega telesa, predvsem možganov." 

Nadaljuje, da ljudje potrebujemo tudi sladek okus, saj nas pomirja. Če vsak dan uživamo sadje, pa imamo tudi manj potrebe po drugi, nezdravi sladki hrani, torej po živilih iz navadnega sladkorja. "Sadje tudi poleg vode in sladkorja vsebuje veliko mineralov, vitaminov, nekaj prehranske vlaknine, antioksidante ..." Torej kopico hranil, ki jih tako mi kot otroci nujno potrebujejo.

Sadje je za možgane odličen vir energije

Harvardski raziskovalci menijo, da je dober vpliv sadja na možgane povezan s tem, da so ti eden od organov, ki v našem telesu porablja največ energije. Nam pa daje veliko energije ravno glukoza, ravno tako oblika sladkorja, ki je v sadju skupaj s fruktozo. Na sploh glukozo dobimo z uživanjem ogljikovih hidratov. 

In ko govorimo o kruhu, testeninah, rižu, bomo glukozo in energijo pridobili na zdrav način, če bomo izbrali polnovredne. Sicer pa je med sladkorji fruktoza za zdravje res bolj problematična kot glukoza, a samo če so jo v laboratoriju predelali v čisto fruktozo. To velikokrat v prehranski industriji nato dodajajo predelanim živilom in takrat je telo ne sprejme dobro. Po drugi strani jo sprejme odlično, ko je v sadju skupaj z glukozo in drugimi koristnimi hranili.

Napaka, ki jo delajo mnogi, ko se želijo prehranjevati zdravo!

Pretiravanje z navadnim sladkorjem torej na možgane vpliva slabo, uživanje sadja pa dobro. Normalno je, da si želite pojesti tudi kaj sladkega, a to potrebo res poskušajte potešiti s sadjem in drugo naravno sladko hrano. Seveda se lahko kdaj tudi pregrešite, če se sicer prehranjujete zdravo. Kar pa pomeni tudi, da se prehranjujete raznoliko in uravnoteženo. 

Pogosta napaka ljudi, ki mislijo, da se prehranjujejo zdravo, je, da v resnici nenehno uživajo ista, četudi zdrava živila. Nekaj vrst zelenjave, nekaj vrst sadja, dve vrsti polnovrednih ogljikovih hidratov, ena vrsta stročnic ... 

Vse to so zdrava živila, a zares zdravo prehranjevanje bi bilo posegati dan za dnem po čim bolj raznoliki zdravi hrani. Samo tako lahko vsak dan zaužijemo najrazličnejša hranila, ki jih telo potrebuje za optimalno delovanje. 

Preberite si še: To je najboljši način, da otrok začne jesti zelenjavo, ki je ne mara 

Sladkor škodi celo razvoju možganov najstnikov

Študija, ki so jo opravili na univerzi v južni Kaliforniji, pa je pokazala, da pretiravanje s sladkanimi pijačami tudi v najstniških letih zmanjša sposobnost pomnenja. Ugotovili so, da povzroči pojav vnetij v hipokampusu, delu možganov, ki je odgovoren za naš spomin. 

Hipokampus se pri najstnikih še vedno razvija, zato je še posebej škodljivo, da takrat na njegov razvoj nekaj škodljivo vpliva. Raziskovalci z univerze v južni Kaliforniji so poleg sladkorja odsvetovali še pretirano uživanje vseh rafiniranih ogljikovih hidratov. 

Kaj je preveč sladkorja?

Naše ministrstvo za zdravje na podlagi mnenja slovenskih strokovnjakov ter strokovnjakov Svetovne zdravstvene organizacije svetuje naslednje. Pri otrocih in mladostnikih med drugim in osemnajstim letom naj sladkor ne bi predstavljal več kot pet odstotkov dnevnega energijskega vnosa, pri otrocih, ki so mlajši od dveh let, naj bo ta vnos še nižji. A to je res največ, kot bi še lahko zaužili sladkorja. V resnici je najboljše, če ga čim manj. 

Pri odraslih naj sladkor ne bi predstavljal več kot deset odstotkov energijskega vnosa. Še bolj priporočljivo je, da ga spet ne predstavlja več kot pet oziroma da ga res predstavlja čim manj. Zavedati se je treba, da se sladkor lahko skriva v različnih živilih, celo v marsikaterih, kjer ga na prvi pogled ne bi pričakovali. 

Ni samo v piškotih in tortah (kjer pogosto niti ne vemo, koliko ga je dodanega!), lahko je v nekaterih jogurtih, paradižnikovih omakah, kosmičih ... To boste ugotovili, če boste ob nakupovanju začeli brati deklaracije.