Špela Peternel je po izobrazbi dr. biomedicine in je nekoč služila v znanosti. Je mati trem nadobudnim dekletom in njeni prvi dve porodni zgodbi sta izredno lepi. A tretjič je bilo drugače. Spominja se, da je porodnemu osebju izrazila želje, vendar ji je zdravnica dejala, da pri njih delajo drugače.

Navkljub njenim željam je naredila po svoje, kar je doživela kot zlorabo, ki jo je zatem izjemno težko predelala. Ni razumela, zakaj se ni bilo mogoče uskladiti, da bi bila izkušnja prijetnejša. Vse je bilo še huje zaradi spoznanja, ker se nikakor ni mogla dogovoriti, čeprav je sama študirala in delno pozna tudi medicinski, telesni del poroda. Vmes je v njej tlela čedalje bolj goreča želja. Mar ji je bilo za počutje drugih mamic, stremela je po spoštljivem odnosu do žensk in želela je pomagati.

Sprva je prisostvovala pri porodu nekaj prijateljic in sčasoma je spoznala, da je tovrstna dragocena podpora njeno življenjsko poslanstvo. Sprejela je priložnost za izobraževanje pri eni najbolj izkušenih voditeljic izobraževanj za doule na svetu, Debri Pascali-Bonaro, ki je ravno tedaj prišla v Slovenijo. Pri prvih porodih je nudila podporo že pred 16 leti, izobražena dula pa je že okoli 14 let.

Za vami so leta in leta izkušenj. Kako se je spreminjala vloga dule v letih? Kako vas danes sprejemajo v porodnišnicah v primerjavi z nekoč?

Ko sem na začetku nudila podporo prijateljicam, so babice z navdušenjem delile znanje. Takrat sem se ogromno naučila in pridobivala dragocene izkušnje. Potem ko sem uradno postala dula, pa so me sprejemali zelo različno. Nekateri so bili zadržani in previdni, včasih tudi negativni, medtem ko so bili drugod pozitivni in navdušeni. Podobno je tudi danes; ponekod je še občutiti upor, a vseeno manj in so vidni premiki na bolje. Sčasoma so namreč tako zdravniki kot tudi babice ugotovili, da lahko izkušene in sposobne obporodne spremljevalke zelo pomagamo.

Namreč ... dopolnjujemo se, saj povečini opažam, da se zdravniška stroka osredotoči le na telesni vidik poroda, torej poskrbi, da otrok fizično pride na svet. Ampak vedno je obenem prisoten čustveni del, ki je pri porodu izjemno pomemben.

Komu in zakaj bi še posebej priporočili sodelovanje z dulo?

Kot zgoraj pojasnjeno, dule poskrbimo za čustveni del. Podpiramo mamico, naj zaupa, kar je še posebej ključno pri zahtevnejših porodih, po težkih prejšnjih porodnih izkušnjah, ob strahu pred porodom, po carskih rezih ...

Izjemno dobre izkušnje imam pri mamicah, ki želijo imeti vaginalni porod po carskem rezu, saj ob tovrstnih spominih pogosto telo nima zaupanja in taka mamica potrebuje še več čustvene podpore. Naša prisotnost je zelo smiselna pri mamicah brez partnerja ali ob partnerjih, ki so še bolj prestrašeni. Kajti podpiramo tudi očka, ga mirimo, da je vse v redu in da je dogajanje med porodom popolnoma normalno in naravno. Skratka ... umirjamo, nudimo pomoč, zaupanje, podporo.

Vsak porod je drugačen in lahko sproti svetujemo, kaj bi lahko storili za lažji potek. Iz pogovorov z babicami sem tudi zaznala, da lahko veliko pomagamo, ko gre pri porodu kaj narobe. Takrat je zelo pomembno, da sta starša mirna, da razumeta, kaj se dogaja. Če ju dula umiri, pa jima osebje lažje razloži, kaj se dogaja in kakšne so njune možnosti. Ker pa so to stvari, o katerih se ob pripravah navadno že prej pogovarjamo, jima lahko kot dula hitro pojasnim, kje smo in o čem sta razmišljala pred porodom. Tako lahko skupaj poiščemo rešitev, kako naprej.

Pripomoremo, ko ne gre vse po načrtih, saj je med porodom običajno težko sprejeti nenačrtovane spremembe. Takrat je izredno dobrodošlo, da nudimo podporo in razlago. Mogoče si lažje vzamemo več časa za pojasnila kot zdravstveno osebje, ki običajno hkrati vodi več porodov, v času zapletov pa se ukvarjajo z reševanjem nastalega zapleta.

Vsak porod je drugačen. Kako slehernega vi dojemate kot dula? Vam je kakšen še posebej ostal v spominu in zakaj?

Čisto vsak porod mi ostane v spominu, me zaznamuje, se me dotakne in me na nek način spremeni. Ob vsakem sem bogatejša in iz vsakega sem se nekaj naučila. Ampak ... če bi skušala izpostaviti ... No ... ena mamica je bila resnično neverjetna. Po carskem rezu si je sicer zamislila roditi v porodnišnici, ampak na način, kakor da bi bila sama doma. Vsi, vključno z mano, smo ji skušali razložiti, da ni mogoče, da po carskih rezih podrobno opazujejo otročka in mamico, spremljajo srčne utripe s CTG, mamici za vsaj slučaj vstavijo kanilo ... Pojasnili smo ji, da se naštetemu verjetno ne bo mogla izogniti.

Njen odziv je bil, da vse razume, ampak da si je zamislila, da bomo "sami" v porodni sobi in da bo lahko v miru rodila. In res ... ob prihodu v porodno sobo so imeli v porodnišnici izjemno gnečo. Seveda so se prepričali, ali je vse v redu, ampak enostavno ni bilo časa, da bi se veliko ukvarjali z njo. Vse so pripravili za varen porod, zatem pa so za nekaj časa odhiteli na drug porod. Po njihovem vnovičnem prihodu pa je nosečnica, ki si je zamislila samostojen porod po carskem rezu, samo še iztisnila otročka in vse je bilo v redu. Dejansko je doživela porod, ki si ga je zamislila. Da ... zanimivo, kako se včasih zgodi vse tako, kot se mora ... Da lahko mamica občuti sanjski porod.

Sanjski porod si vsaka predstavlja drugače. Kako se denimo porod v porodnišnici v vaših očeh kot dule razlikuje glede poroda doma? Kako je drugačna vaša vloga v porodnišnici in doma?

Porod doma ni primeren za vsako žensko. Nosečnica si ga mora resnično želeti in mora vedeti, zakaj si ga želi ... Mora resnično čutiti, da je porod doma dober zanjo in za njenega otroka. Zato je moja vloga pri poroda doma drugačna predvsem v času načrtovanja poroda.

Je pa porod doma po mojem mnenju nekaj najlepšega in predvsem enostavnega predvsem v smislu, da nosečnici ni treba nikamor oditi. Porod na domu prav tako običajno lepše teče in je manj zapletov. Če pa gre vseeno kaj narobe, mora babica vedeti, na kaj je treba biti pozoren, in zelo jasno sporočiti, kdaj je čas za odhod v porodnišnico. Namreč ... vedno se je treba zavedati, da gre pri porodu lahko drugače kot predhodno zamišljeno.

Kdaj pa priporočate prvi stik z dulo?

Priprave na porod je najbolje narediti v drugem tromesečju, ko je še dovolj časa za načrtovanje. Tedaj je fino, če nosečnica začne sodelovati z dulo. Čeprav sem doslej že sodelovala z mamicami, ki so stopile v stik z mano tri tedne pred predvidenim rokom, in sem lahko zelo pomagala.

Pred dejanskim porodom je potrebnih nekaj srečanj, da se spoznamo in se vzpostavi zaupanje. Seveda je lažje v počasnejšem procesu, ki poteka nekaj mesecev, a tudi v treh, dveh tednih se marsikaj lahko postori.

Katere razloge navajajo nosečnice, ko vas pokličejo? Zakaj si želijo podpore dule ob porodu?

Razlogi so zelo različni. Ene so odločene, da bodo imele samo en porod, in si želijo čim lepšo izkušnjo. Druge se obrnejo name po predhodnem težjem porodu, tretje dvomijo, da bodo znale ubesediti želje, in si želijo pomoči dule pri sporazumevanju z zdravstvenim osebjem. Moja vloga oziroma naloga je vselej drugačna, saj je vsaka ženska edinstvena, četudi so podobna pričakovanja. Vse pa stremijo, da bi bile slišane in da bi se porod čim bolj približal njihovim željam.

Kako pa naj mamica izbere dulo?

Danes je že veliko dul in za mamice je zelo pomembno, da začutijo, kakšno podporo in obporodno spremljevalko potrebujejo. Pred izbiro priporočam telefonski klic in srečanje v živo, da se resnično prepričajo, ali sta usklajeni in ali bo lahko vzpostavljeno zaupanje. Tudi izbira dule je proces, med katerim moraš začutiti, ali boš lahko zaupal najgloblje skrivnosti, pomisleke in strahove glede poroda, stvari, o katerih se morda z drugimi ne moreš pogovarjati. Sledite občutkom telesa, ki govorijo, ali se z nekom lahko ujamete. Saj ... nekdo mi je všeč, medtem ko mu drug ni.

Čedalje več je dul. Je tudi več povpraševanja med Slovenkami?

Da ... vedno več nosečnic si želi imeti dodatno čustveno podporo. Zavedajo se, da rodiš enkrat, dvakrat, trikrat, večkrat že zelo redke, in si želijo imeti lepo izkušnjo.

Opažam tudi, da je čedalje več zaznanih tveganj v nosečnosti, in tudi tukaj lahko dule zelo pomagamo. Namreč ... zdravniki običajno nudijo strokovno podporo in mamici razložijo, da recimo potrebuje carski rez. A s tovrstno napovedjo lahko mamico spravijo v stisko in dule smo lahko v veliko čustveno podporo. Mamici lahko predlagamo, naj skuša pridobiti drugo zdravniško mnenje, ki ne bo nujno enako prvemu, naj se obrne na določeno porodnišnico, kjer imajo mamice lahko morda lepše izkušnje. Naj morda pridobijo informacije, s katerimi jih podpirajo na način, ki jim je bližje.

Tako kot je vsak porod drugačen in so edinstvene nosečnice, ste različne tudi dule. Kakšne osebnostne lastnosti morate imeti?

Dula mora biti empatična, sicer ne more pomagati ženski. Pri našem poslanstvu so edinstvene izkušnje in ni splošnih navodil o delovanju, zato se mora biti obporodna spremljevalka sposobna znajti v različnih situacijah.

Zavedati se je treba, da je vsaka ženska drugačna in da je treba k vsaki pristopiti na drugačen način. Ene potrebujejo nežnost, druge odločnost, tretje razlago, četrte samo prisotnost brez dotika in besed. Dula se mora sproti in hitro prilagajati, imeti mora dobro razvito intuicijo, da je zmožna začutiti, kaj ženska potrebuje v določenem trenutku. Predvsem pa moramo dule dobro poznati meje delovanja. Nikdar ne smemo dajati medicinskih nasvetov in mnenj, saj je naše poslanstvo čustvena podpora. Lahko denimo predlagamo ustreznejši položaj med porodom, fizično pomagamo med sprehajanjem, ob dvigu, premikih ...

Lahko ponudim informacije in jih spomnim, o čem smo se pogovarjali v času priprav. A nikoli ne dajem medicinskih nasvetov in se ne vmešavam v delo in odločitve zdravstvenih strokovnjakov.

Kaj svetujete nekomu, ki ima tovrstne osebnostne lastnosti in si želi postati dula?

Nekomu s srčno željo, da bi postal dula, svetujem, naj ji sledi. Se je pa treba zavedati, da gre za izzivov polno delo, kjer predstavljaš sebe in svojo osebnost. Lahko se seveda zgodi, da mamica ne bo začutila dule in bo posledično zavrnila sodelovanje z njo. Treba je biti zatorej pripravljen, da morda nekomu ne boš všeč.

Prav tako bi izpostavila, da se večina porodov dogaja ponoči in da je porod nepredvidljiv – lahko traja en dan ali pet dni. Vse je normalno in na vse je treba biti pripravljen. Treba je imeti urejeno varstvo za otroke in veliko podporo družine. Kajti ... vsa družina živi s tem. Ko je porod, je porod. Lahko se zgodi na praznovanje rojstnega dne, lahko ima na dan pomembnega nastopa ali tekme dulinega otroka.

Zaboli me, ker včasih slišim očitke, da ogromno zaslužimo z enim samim porodom. Ampak jaz kot dula nosečnico praviloma podpiram pol leta in če bi seštela ure, bi prišla do spoznanja, da je zaslužek nižji od študentske postavke. Prav tako je treba biti organiziran in paziti, da se porodi ne dogajajo na isti dan. Zato ne morem podpirati več kot dve ali tri nosečnice mesečno, tudi čustveno jih ne zmorem številčno več spoznati, saj jih ne bi mogla vsake posebej ustrezno in kakovostno podpirati.

Kdaj se vaše poslanstvo zaključi? Kdaj prekinete stike z mamicami, otročki, družino?

Po porodu se z družino srečamo na zaključnem sestanku, kjer se pogovorimo, kako sta mamica in očka videla izkušnjo poroda ter kako sem jo dojela dula. Izkušnje strnemo v celoto, v zaključeno zgodbo, pri čemer stremimo, da bi bil spomin na porod lep. Soočimo in razložimo dvome, če mamica denimo meni, da je med porodom preveč vpila, da je spuščala "čudne" glasove, da je veliko ležala ... Razložimo, da ni naredila ničesar narobe, da je vse naravno, da ji pač v danem hipu nekaj prijalo, da je morda samo bolj intenzivno začutila prvinsko moč ...

Poleg upoštevanja želja mamice je ključen tudi trenutek prihoda otročka na svet. Ko se rodi, vidi prvi pozdrav. In ... če me ob prihodu vsi prestrašeno in grdo gledajo, se tam nikoli v življenju ne bom dobro počutila. Četudi bodo naslednjič vsi prijazni, bom k njim pristopala s previdnostjo. Če pa so vsi veseli, ko me zagledajo, se me izkušnja dotakne na lep način. Podobno doživlja tudi novorojenček, ki ga izkušnja rojstva in prvega srečanja s svetom spremlja vse življenje.