Se ženska lahko na porod pripravi tako fizično kot čustveno?

Seveda, potrebna sta oba aspekta priprave. V sodobnem času se potrebe po psihološki pripravi na porod premalo zavedamo, saj smo popolnoma izgubili zavedanje o tesni povezavi med umom in telesom. Svetovno priznana babica Ina May Gaskin, ki je prejela častni doktorat za izjemne dosežke na področju babištva je raziskovala zgodovino obporodne oskrbe in ugotovila, da so se v 19. stoletju zdravniki še zavedali vpliva uma na porod. V porodniških učbenikih je bilo na primer zapisano, da se morajo ob prihodu k porodnici domov (porodi so se še večinoma dogajali doma) najaviti pri babici, ki jo obvesti o prihodu zdravnika. Nato morajo čakati pred porodno sobo in vstopiti le, če porodnica dovoli. Ko vstopijo, morajo biti mirni in se predstaviti. Vsa ta opozorila so bila napisala zaradi zavedanja, da nenaden in nenajavljen vstop zdravnika lahko popolnoma zaustavi porod, ker preseneti in prestraši porodnico. Ina May Gaskin pa je ugotovila, da so v 20. stoletju ta opozorila začela postopoma izginjati iz porodniških učbenikov, dokler niso popolnoma izginila. V skladu s tem se je spremenila tudi porodna praksa in v sodobnem času obporodna rutina ni prilagojena psihi ženske, kar rojevanje zelo otežuje. Mnoge ženske so prepričane, da niso zmožne naravno roditi, med porodom prejmejo snovi za pospeševanje poroda ali so deležne drugih intervencij. Toda resnica je, da so popolnoma zmožne roditi s svojimi močmi in spontano. To pa ruši žensko samozavest in čutenje sebe v najbolj jedrnem delu nje. Veliko zdravih in psihično vitalnih žensk, ki so popolnoma zmožne roditi spontano in izpolnjujoče, je tako že v naprej prepričanih, da je porod nekaj, kar jih presega in za kar potrebujejo zunanjo pomoč in vodstvo.

Kaj ji lahko pri tem pomaga?

Dobro je, da se ženska pripravi v treh stebrih - fizično, psihološko in z informiranjem o porodnih možnostih. Nežna telesna vadba (na primer joga za nosečnice, še posebej odlična je joga za nosečnice učiteljice Gurmukh) lahko telo v pravšnji meri okrepi za vzdržljivost pri zahtevnem porodnem procesu, hkrati pa v pravšnji meri sprosti, da se porodnemu procesu lažje prepustimo.

Na psihološki ravni je priporočljivo prevetriti svoja nezavedna prepričanja o rojevanju, materinstvu, ženskosti, telesu. Včasih nas ovirajo specifične nezavedne vsebine - negotovost v partnerstvu, glede financ ali pa travmatični dogodki iz preteklosti. Včasih je dovolj, da se pripravljamo same, ob ljubeči podpori partnerja, včasih pa je potrebna podpora strokovnjaka terapevta.
Na ravni informiranja se poučimo o fiziologiji poroda, različnih porodnih okoljih in možnostih (različne porodnišnice in njihove prakse, porod doma, spremljanje obporodne spremljevalke - doule), da ne vstopimo v porodni sistem naivno in smo po nepotrebnem deležne težke izkušnje.

Je dobro, da se o porodnih izkušnjah pogovori z drugimi ženskami ali naj se raje drži preverjene literature?

To je odlično vprašanje. Res je, da o porodu ni primerno govoriti kar z vsakim. Deljenje izkušenj med ženskami je sicer lahko zelo opolnomočujoče in krepi zaupanje v svoje telo in svojo zmožnost rojevanja, v svojo ženskost. Vendar ima tak učinek le pogovor z zavestnimi ženskami, ki so imele pozitivne porodne izkušnje ali pa so svoje negativne izkušnje zavestno predelale. Sicer obstaja nevarnost, da se izpostavimo nezavednim negativnim prepričanjem o porodu, katero se je ustvarilo v ženski s težko izkušnjo, ki pa ne razume vzročno-posledičnega ozadja svoje izkušnje in je ustvarila napačne zaključke o porodu (npr. "Porod je grozen." "Brez zdravil ni mogoče rojevati." "Porod zelo boli, nekako moraš zdržati, da čimprej mine." in podobni). Takšni pogovori lahko precej škodujejo, če se nosečnica ne zaveda, s kakšnimi okoliščinami ima opravka. Zato svetujem branje verodostojne literature. Ko si ženska pridobi nekaj znanja o porodu, lahko poišče pozitivna podporna okolja, kjer z istomislečimi ženskami deli občutke, izkušnje in tak krog jo lahko zelo podpre. Priporočam izogibanje spletnim forumom. Ob dvomih in vprašanjih se obrnite k svoji douli, babici, zdravniku, podobnomislečim informiranim ženskam ter literaturi, ki ji zaupate.

Veliko žensk je strah poroda. Kako lahko ta strah premagajo?

Strahov pred porodom je več vrst. Nekateri strahovi so povsem naravni in običajni in z nabiranjem znanja o porodu ter psihološko pripravo se učinkovito soočimo z njimi. Kot že omenjeno, v naši družbi veje nezaveden kolektiven strah pred porodom samim, ki je posledica nerazumevanja fiziologije poroda in prekomerne medikalizacije nosečnosti in poroda. Ta kulturni strah je možno zelo uspešno izločiti z informiranjem, vključevanjem v kroge zavestnih žensk itd. Obstajajo pa strahovi, ki so globlji in potrebujejo dodatno delo. Kot sem že omenila, močan strah lahko izvira zaradi travmatične izkušnje v preteklosti, kot je na primer spolna zloraba. Tak strah potrebuje primerno terapevtsko okolje, da se izrazi in predela. Nespametno in škodljivo je takšen strah lahkotno jemati in ga poskušati premagati zgolj z običajno pripravo na porod. Strah je lahko povezan tudi s splošno nizko samopodobo, nepovezanostjo s svojim telesom. Ko je ženska v stiku s svojim telesom in deluje iz notranje uglašenosti s seboj in sporočili svojega telesa, ko skrbi zase tako čustveno kot telesno, bo čutila spontano samozavest v pričakovanju poroda. To ne pomeni, da porod ni težko delo, pomeni pa, da je lahko vsak popadek zmaga in ne padec pod težo križa in da je lahko celotna izkušnja osebna zmaga, poglobitev stika s sabo, svoje samozavesti in globlji odnos s svojim telesom. Vsem ženskam, ki čutijo močan strah, ki ne odide ob branju literature in ob pozitivnih pogovorih z ženskami s pozitivno izkušnjo, svetujem, da poiščejo strokovno pomoč. Porod je lahko tudi za vas zelo lepa in izpolnjujoča izkušnja! 

Porod je za žensko neka posebna izkušnja, bogata s čustvi. Kaj z njo pridobi, kaj se spremeni na duhovni ravni?

Res je, porod prinese globoko preobrazbo ženske. Pozitivna izkušnja poroda, med katero je bilo ženski omogočeno, da rojeva v skladu s svojim ritmom, se odziva na sporočila svojega telesa in deluje v skladu s svojimi potrebami, žensko še globlje poveže s seboj, s svojo intuicijo in svojim telesom ter ji vlije veliko samozavesti vase. Ta okrepljen stik s seboj in samozavest jo podpirata v njenem prehodu v materinstvo ter jo opremljata za izzive zgodnjega materinstva. Veliko primerov poporodne depresije je povezanih z negativno ali travmatično porodno izkušnjo, prav tako veliko težav v dojenju. Med negativno ali travmatično izkušnjo ženska ne more delovati v skladu s sabo, prekinjen je njen stik s seboj, odvzeta ji je njena moč, prekoračene so njene meje, pravzaprav je zlorabljena. Temu sledijo zelo težki občutki, ki močno ovirajo povezovanje z otrokom, uživanje v materinstvu in prilagajanje na novo vlogo in nov ritem. Sploh v sodobni družbi, ki se ne zaveda porodne travme, je takšni ženski težko, ker družba preprosto ne verjame, da je porod lahko travmatičen.

Pozitivna porodna izkušnja žensko iniciira v novo identiteto, novo življenjsko obdobje, v materinstvo. Pozitivna porodna izkušnja ženski pomaga, da z večjo voljo in veseljem sprejme to novo identiteto, vidi v njej obogatitev njene stare identitete in osebne rasti, ne pa izgubo sebe ter svoje samostojnosti. Na duhovni ravni ji lahko pomaga sprejemati svojo mehkobo, ranljivost, notranjo moč, se učiti prositi za pomoč in uživati v naravni človeški potrebi po skupnosti, spoznavati globlje plasti svoje intuicije in neverjetno ljubezen, regenerativno moč, močno voljo in vero v izboljšanje sveta v dobro otrok, ki jih prinaša materinstvo.