Tokofobija, neobvladljiv strah pred porodom

Tokofobijo delimo na dve vrsti – primarno in sekundarno. Primarna se pojavlja pri prvorodkah, torej tistih ženskah, ki še nimajo izkušnje poroda. Najpogosteje je posledica težje ali travmatične izkušnje, ki sega v preteklost, kot so denimo spolne zlorabe. Velikokrat pa se pojavlja tudi zaradi poslušanja težkih porodnih zgodb, povezanih s trpljenjem, bolečino ali celo slabim izidom. Še posebej to velja za matere, ki svojim hčeram z močnim čustvenim nabojem pripovedujejo, kako težak porod so imele in kako 'grozna' izkušnja je to bila. Ker je vez med materjo in hčerko zelo močna, hčerka takšna materina pripovedovanja ponotranji, odtis materine izkušnje v njej pa ostane tako močan, da jo za vedno zaznamuje. Posledica tega je intenziven strah pred porodom.

Pri sekundarni tokofobiji pa gre običajno za ženske, ki za seboj že imajo porodno izkušnjo, a so jo doživele kot izrazito neprijetno. V tem primeru se pojavi strah pred ponovitvijo podobnih občutkov in doživetij.

Težko je natančno določiti, kako pogosta je tokofobija, a ena od metaanaliz kaže, da naj bi se pojavljala pri 14 % žensk. (PubMed)

V nekaterih skrajnih primerih se ženske z izrazitim strahom odločijo, da se bodo izognile porodu. Ali se za otroka nikakor nočejo odločiti ali pa zelo dolgo odlašajo z nosečnostjo. Pri takšnih je pogosto tudi izogibanje spolnim odnosom. Nekatere ženske kljub fobiji donosijo otroka, a si na koncu vseeno želijo izogniti porodu po naravni poti in roditi s pomočjo carskega reza. V času nosečnosti se ob spreminjanju telesa radi začnejo pojavljati težji občutki, zlasti ob vedno večjem trebuščku in gibanju ploda, ki postaja vedno bolj intenzivno. To v ženski sproži tesnobo, lahko tudi panične napade, težave z nespečnostjo, motnje hranjenja, včasih tudi predporodno depresijo. Pri mnogih je prisoten strah, da telesa nimajo več pod nadzorom. To pa je lahko spet spomin na nekaj, kar so doživele nekoč.

Tokofobija ima lahko velike razsežnosti – kot smo omenili že zgoraj, lahko na žensko vpliva tako močno, da se nikoli ne odloči za družino. Če pa se, je nosečnost povezana s težkimi občutki strahu, kar jo oropa ene od lepših življenjskih izkušenj. Takšen izčrpavajoč strah ima velike posledice tako za ženske kot njihove partnerje in družino, zato je treba o tokofobiji govoriti na glas. Najhuje je, da ženska zaradi strahu pred obsojanjem drugih ne upa spregovoriti o svojih strahovih in občutjih, kar jo vodi v še globljo stisko. Nekaterim pomagajo že iskreni in odprti pogovor z ginekologom, ki z empatično obravnavo in temeljitim informiranjem omili strah. V težjih primerih pa je zagotovo priporočljiv posvet s strokovno usposobljeno osebo (terapevt), ki ženski skozi proces pomaga spoznati, kaj se skriva pod njenim strahom in ji ga pomaga preseči. Zelo koristne so tudi metode sproščanja, hipnoterapija kot priprava na porod in redno udeleževanje podpornih skupin.